Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem času
Priprava tortilje enaka že nekaj tisoč let. Antigua. Naša gospa La Merced.
varnostniki, ki bi bili potrebni tudi v Gvatemala Cityju, saj je to
postalo eno najbolj nevarnih mest.
Med mesta klasične kulture sodita tudi Tikal in Calakmul. V
prvem je živelo na površini 60 km2 od 40.000 do 100.000 ljudi,
Palenque in Copan pa sta jih imela približno po 20.000. V
Tikalu, ki se je sicer razprostiral na površini 65 km2 , ruševine
prerašča visok vlažen tropski gozd, ki zaradi vlažnosti še z dodatnimi
meglicami skriva sledi Majev. Nad njim pa se dvigajo
do 70 m visoke zelo strme tempeljske piramide, ki so bile
do pojava nebotičnikov v ZDA najvišje stavbe v Ameriki. V
mestu so našli na steli enega najstarejših zapisov datuma: 8.12.
14.8.15., kar bi ustrezalo 6. juliju 292. S tem datumom se po
mnenju nekaterih začne kronologija klasične dobe in traja do
leta 909. Kamniti zidovi so ometani z apnom. Dve izmed sicer
zelo strmih piramid nosita izklesano streho v obliki grebena.
Nekatere piramide so imele 9 nadstropij, ki predstavljajo 9
plasti majevskega pekla z imenom Ksibalba (kraj strahu).
Stopničasta gmota piramid je bila iz grušča, obdanega s kamnitimi
zidovi, ki so bili prekriti s štukom in rdeče pobarvani.
Nad velikim trgom se vzdigujejo tri piramide. Predstavljale so
svetišča, mavzoleje prednikov in velikanske gledališke odre za
obrede. Pod templjem I (tempelj jaguarja) je pokopan kralj Jasaw
Chan K‘awiil oz. Ah Cacao, pod nasproti stoječo piramido
II (tempelj mask, ki mu nekateri pravijo tudi majevski Taj
Mahal) pa ena od njegovih žena, Kalajuun Une‘ Mo‘. Vladarji
so nosili krone v obliki živalskih glav z velikimi perjanicami. V
perjanicah so bila dragocena peresa svete ptice kvecal (quetzal,
sedaj tudi gvatemalski denar in nacionalna ptica države),
včasih tukanov ali papig. Pri Majih je plenilca kvecala čakala
smrtna kazen. Poleg redkega kvecala so se v Gvatemali kot eni
redkih držav ohranili še jaguarji.
Iz stenskih poslikav, okrasja lončenine, reliefnih skulptur je
možno prepoznati žrtvovanje živali, npr. jaguarja, samodarovanja
krvi kraljevske družine, obglavljenja vojnega ujetnika.
102 Revija ISIS - Junij 2013
Množičnega človeškega žrtvovanja pri Majih ni bilo. Zajeti
sužnji niso bili darovani, če niso bili plemenitega rodu (sužnji
pa so lahko postali zajeti vojaki in Maji sami, če so zagrešili
kriminalno dejanje ali niso odplačali svojih dolgov).
Do leta 800 so propadle nižinske, do leta 900 preostale državice,
ko je prišlo do zloma teokratskih kultur in nenadoma ni bilo
več novih datumskih zapisov, ki so se poprej skoraj ciklično ponavljali.
Vzrok propada ni povsem znan, lahko bi šlo za naravne
katastrofe, bolezni, tuje vpade, iztrošenost zemlje. V usedlinah
jezer so ugotovili, da je cvetni prah dreves povsem izginil v 9.
stoletju, torej je do takrat prišlo do obsežnih in usodnih golosekov.
To naj bi po računalniških modelih pripeljalo do podnebnih
sprememb z zvišanjem temperature za 3 do 5 stopinj, do
20–30-odstotnega zmanjšanja padavin in treh obdobij hude
dolgotrajne suše. Zato postopoma ni bilo več dovolj pridelka
kljub širitvi džungelskega izsekavanja. Nastopila je lakota,
nezadovoljstvo z upori, teokratska duhovniška aristokracija je
izgubila svoj vpliv in oblast. Verjetno je šlo za kombinacijo več
vzrokov. Maji so izsekali džunglo, da so pridobili zemljišča za
saditev svojih poljščin, predvsem koruze. Njihovo kmetijstvo
je bilo primitivno, saj niso poznali pluga, s palicami so vrtali v
zemljo luknje, kamor so vložili semena. Pepel požganega gozda
je nekaj časa zadostoval namesto gnojil, vendar se je zemlja počasi
izčrpala, tanko plast džungelske zemlje je postopno izprala
voda. Maji so tako v veliki meri sami prispevali h kroničnemu
pomanjkanju vode in hrane. Vse to je lahko povzročilo selitev
ljudstva na druge kraje. Milijoni ljudi so zapustili veličastna
središča in mestne državice so propadle, mogočne stavbe so
izginjale v pragozdu.
Poznomajevsko (poklasično) obdobje po letu 900 je obdobje,
ko so kneze duhovnike nadomestili posvetni vladarji. Označujejo
ga majevska središča na severnem Jukatanu, kot sta mesti
Uxmal in Chichen Itza, v katerih je živelo po 20.000 prebivalcev.
Največja skrb ljudi je bila posvečena dobremu pridelku.