Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zato je bil pomemben in največkrat upodobljen bog
dežja Chac, ki omogoča rast koruze, z nosom v obliki
rilca.
Eno od glavnih središč, mesto Chichen (ne chicken!)
Itza, ki so ga v 6. stoletju ustanovile skupine iz
nekdanje majevske konfederacije in ljudstvo Itza neznanega
izvora, je po letu 1050 tudi pričelo propadati.
Znova je postalo pomembno med 11. in 13. stoletjem,
ko je prispelo iz Tule tolteško pleme s pregnanim
vladarjem, ki je močno vplivalo na nadaljnji razvoj in
arhitekturo mesta. Vendar je bilo v začetku 13. stoletja
mesto znova zapuščeno. Od leta 1536 je znova postalo
romarski kraj za Maje iz vseh delov njihove dežele.
V mestu je nekaj zanimivih stavb. Omenjen je že bil
»koledarski« tempelj Castillo. Druga pomembna stavba
je observatorij, ki mu zaradi arhitektonske zasnove
pravijo tudi polžja hiša (caracol). V sredino stavbe
prodro sončni žarki samo dvakrat letno za nekaj sekund,
kar je duhovnikom zadoščalo za določanje časa.
Za astronomske pojave niso stegovali vratu v nebo,
ampak so jih opazovali v odsevih na vodni površini.
Tempelj vojščakov je imel veliko pokrito stebrišče. Na vrhu je
napol ležeči kamniti bojevnik, ki drži skledo, namenjeno za srca
žrtvovanih. V mestu je tudi največje igrišče za igro z žogo, ki
ima tudi zanimive odmevne zvočne fenomene.
V Chichen Itzaju je tudi stavba La iglesia (cerkev), kjer so jasni
tolteški vplivi, nakazujejo se različno pobarvane maske dežnega
boga Chaca z rilcem (rdeča - vzhod, bela - sever, črna - zahod,
rumena - jug).
Caracol, stebrišče templja vojščakov oz. svetišča bojevnikov,
špartanska podoba koledarske piramide Castillo, arhitekura
in zunanje oblikovanje nekaterih stavb in predvsem čaščenje
jaguarja kažejo na tolteške vplive.
Na apnenčastem Jukatanu je veliko kraških udornih jam z
vodo, cenotes (majevsko dzonot, kar pomeni vodnjak), ki so
bile ponekod edini vir vode, pa tudi kraj, namenjen verskim
obredom in žrtvovanjem. Dve sta bili tudi v Chichen Itzaju, ena
je predstavljala sveti vodnjak. Obredno žrtvovanje ljudi je bilo
za prizadetega častno dejanje. Nekaj časa so mislili, da so v tem
vodnjaku darovali zgolj mlada dekleta, vendar so pri raziskovanju
tega jezera našli poleg lončenine, izdelkov iz žada, bakra
ter zlata med ostanki 42 žrtev le 8 ženskih okostnjakov.
Nekaj medicinskih
zanimivosti Majev
1. Maji so žrtvovali kri in ljudi tako v verske namene kot iz
zdravstvenih razlogov. Še danes darujejo kri, le da je človeško
kri nadomestila kri piščancev. Molitve, darovanje, žrtvovanje
krvi, žganje kadila, obredni ples, uživanje in pitje se v cerkvah
mešajo s krščanskimi obredi. Žrtvovanja ljudi, ki niso bila nikoli
Zdravniki v prostem času
Chichicastenango. Šamansko krščanska okrasitev cerkve.
tako številčna kot pri Aztekih, so predstavljala čast. Znano je
žrtvovanje poražencev pri igri z žogo in ob svetih vodnjakih. Iz
slik so poznana samožrtvovanja vladarskih družin in puščanja
krvi: ženske so si v ta namen prebadale jezike s trnasto vrvjo,
moški pa penis z bodico morskega biča. Spominjala naj bi na
Quetzalcoatlovo stvarjenje človeka, ki je iz podzemlja prinesel
kosti in s krvjo iz penisa ustvaril človeka.
2. Maji so želeli poudariti lepoto svojih otrok, kar je veljalo
predvsem za višje sloje. Z deščicami so skušali sploščiti in
podaljšati čelo. Poleg tega so skušali v prid »lepoti« doseči, da bi
otrok gledal navzkriž, da bi škilil, zato so mu tik pred oči obesili
nek predmet za tako dolgo, da se je škiljenje utrdilo za stalno.
Plemenitašem so v lepotne namene tudi nazobčali zobe sekalce.
3. Zdravilstvo je bilo na visoki ravni. Zdravje in medicina sta
bila zapletena mešanica razuma, snovnega telesa, vere, obredov
in znanosti. Z medicino so se ukvarjali le redki izbranci, ki
so jih času primerno odlično izobrazili, šamani, ki so delovali
kot medij med snovnim in duhovnim svetom. Ker zdravljenje
ni bilo povezano le z verovanjem in čarovništvom, so morali
šamani imeti tudi medicinsko znanje in spretnost. Znano je, da
so šivali rane s človeškimi lasmi, zdravili so zlome, bili so tudi
spretni čeljustni kirurgi. Iz žadu podobne kamenine (pravega
žada v Ameriki baje ni) in turkiza so izdelovali zobne proteze,
zobe pa polnili z železovim piritom. Želja za potrebnim ali nepotrebnim
»zlatim« zobovjem se je ohranila do današnjih časov,
pa ne samo pri Majih, znana je pri Romih, nekaterih ruskih
narodih in še kje.
4. Za lajšanje bolečin so uporabljali naravne halucinogene
droge, ki so jih uporabljali tudi v obredih. Meskal iz agav,
določene gobe, izvlečke rože »jutranja slava« iz rodu Ipomoea,
tobak in rastline, iz katerih so delali alkohol. Kot je razvidno
Revija ISIS - Junij 2013
103