Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Organizatorji srečanja, z leve prof. Vesna Rijavec, prof. Vojko Flis, mag.<br />
Viktor Planinšec, akad. prof. dr. Felix Unger iz Salzburga, predsednik<br />
Evropske akademije znanosti in umetnosti (vabljeni predavatelj), in<br />
prim. Jelka Reberšek Gorišek.<br />
Z leve: varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, prof. Krešimir<br />
Pavelić, vodja oddelka za biotehnologijo Univerze na Reki, akad. prof.<br />
Boštjan Žekš, akad. prof. Jože Trontelj, predsednik SAZU, prof. Lučka<br />
Lorber, prorektorica na Univerzi Maribor.<br />
Z izjemnim posluhom in empatijo zdravnika in širino razmišljanja<br />
pisatelja je o svetosti življenja in evtanaziji govoril prof. dr.<br />
Lojze Ihan. Zakaj ima družba interes uveljavljati družbeni tabu o<br />
nedotakljivosti (svetosti) življenja in ali je človek vsaj ob soočenju<br />
s smrtjo osvobojen družbenih etičnih obvez, sta bili vprašanji, ki<br />
ju je v predavanju zastavil prof. Ihan in nanju tudi odgovoril. Po<br />
bogato razmišljajočem predavanju prof. Ihana o svetosti življenja<br />
smo prisluhnili zelo znanstvenemu prispevku prof. dr. Krešimirja<br />
Pavelića z Reke, našega stalnega predavatelja na vseh simpozijih,<br />
ki nas vsako leto obogati z novimi dosežki medicine na področju<br />
molekularne biologije. Njegov tokratni prispevek je bil Programirana<br />
in inducirana smrt: nanomedicina kot argument proti<br />
evtanaziji. Realnost, ki deluje kot znanstvena fantastika.<br />
Medicina<br />
Stanje sodne prakse ob pravici ne biti rojen je s<br />
primerjalnopravnim pogledom predstavil pravnik<br />
mag. Miha Žebre in se v zelo aktualnem predavanju<br />
spraševal o stanju sodne prakse v zvezi s kontroverzno<br />
doktrino »wrongful life/birth«, ki črpa svojo dinamiko<br />
iz strokovnega razvoja medicinske znanosti s področja<br />
prenatalne diagnostike, etično pa njen razvoj zaznamujeta<br />
moralni koncept človekovega dostojanstva ter<br />
krščansko pojmovanje svetosti človeškega življenja<br />
od samega spočetja dalje. Pogled filozofa prof. dr.<br />
Friderika Klampferja na evtanazijo je bil usmerjen<br />
v razmišljanje, da mora biti možnost predčasnega<br />
končanja življenja (neozdravljivo bolne osebe) brez<br />
kazenskopravnih posledic za vpletene v načelu na<br />
razpolago vsem – skratka, vpisana v sam zakon.<br />
Stališča katoličanov do evtanazije je predstavil teolog<br />
dr. Tadej Strehovec s stališčem o oskrbi t. i. terminalnih<br />
bolnikov, kjer je mogoče bolnikom in umirajočim<br />
zagotoviti temeljne človekove pravice ter etično dopuščeno<br />
pomoč in oskrbo. Simpoziju se je pridružila<br />
tudi novoizvoljena varuhinja človekovih pravic Vlasta<br />
Nussdorfer in s pogledom varuhinje spregovorila o<br />
odločanju o nadaljevanju ali opustitvi zdravljenja.<br />
Srčika njenega nagovora je bila ohranitev človeškega<br />
dostojanstva umirajočega ter pravica do dostojne<br />
smrti. Umiranje z dostojanstvom je bila tudi tema<br />
treh predavateljic iz Fakultete za zdravstvene vede:<br />
dr. Jadranke Stričević, doc. dr. Majde Pajnkihar in<br />
doc. dr. Ane Habjanič. Predstavile so vlogo in pomen<br />
paliativne nege in ohranitev dostojanstva umirajočih.<br />
Sklop predavanj prvega dne je zaključil dr. Borut<br />
Holcman, profesor pravne zgodovine in cerkvenega<br />
prava s predavanjem: Če hočemo zdraviti, se moramo<br />
k zdravljencu obrniti.<br />
Dan bogatih razmišljanj in razprav, usmerjenih predvsem<br />
k etičnim vrednotam ob umirajočih, smo zaključili<br />
z zelo vedrim in veselim programom v štajerskem<br />
gostišču. Ob kapljici rujnega, dobri kulinariki in ob<br />
veselih zvokih glasbe smo zaplesali in se poveselili<br />
tudi pozno v noč.<br />
Sobotna tema je bila namenjena Etiki v medicinski<br />
znanosti. V uvodnem predavanju je akad. prof. Trontelj, predsednik<br />
SAZU in tudi predsednik Komisije RS za medicinsko<br />
etiko, spregovoril o obsežnem polju medicinske znanosti s<br />
ključnim vprašanjem, ali je vse, kar medicina zmore, tudi etično<br />
sprejemljivo. In na številna vprašanja podal tudi odgovore na<br />
podlagi dolgoletnih izkušenj dela na področju medicinske etike<br />
in s karizmo strokovnjaka, ki so mu etične vrednote življenjsko<br />
vodilo.<br />
Za izjemno predstavitev na področju etike v znanosti je poskrbel<br />
pravnik akad. prof. dr. Joseph Strauß iz Münchna s predavanjem<br />
Medicina med znanstvenim napredkom in etiko – ali<br />
koliko etike potrebuje medicina, koliko etike prenese medicina?<br />
Revija ISIS - Junij 2013<br />
67