Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Bilo je nemalokrat težko, toda
kljub vsemu lepo, vredno
začetne zdravniške poti
V pomoč in spodbudo mladim pri iskanju delovnih mest
Karolina Godina
Ob zaključku študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani na
oddelku za splošno medicino in opravljenem stažu v kliničnih
ustanovah v Ljubljani mi je profesor dr. Stanko Mahkota,
predstojnik Interne klinike, napravil nemalo presenečenje. Na
podlagi njegove ocene o mojem »vestnem delu in prizadevanju
za bolnike« mi je ponudil specializacijo iz interne medicine na
tamkajšnji kliniki brez običajnega predhodnega nekajletnega
dela v splošni ambulanti.
To je bilo zame, rojeno kmečkim staršem v prekmurski vasi
Dolnja Bistrica, veliko priznanje uglednega strokovnjaka na
področju takratne slovenske in jugoslovanske interne medicine.
Ponudba je udarila kot strela z jasnega v moj mladostni načrt
– končati študij medicine in se vrniti v Prekmurje, ki je bilo že
takrat v gospodarskem in političnem pogledu močno odrinjeno
od slovenske prestolnice. Vrniti se v pomoč bolnikom in v
zahvalo staršem, ki sta kljub težkemu življenju na kmetiji dala
obema hčerama možnost visokošolskega študija. S težavo sem
odklonila profesorjevo velikodušno ponudbo in mu obljubila, da
se vrnem v Ljubljano, ko poravnam svoj dolg. Še danes slišim,
Štorklje v svojem gnezdu na Dolnji Bistrici leta 1972.
Zdravniki v prostem času
kako, sklonjen nad svojo pisalno mizo, zaključuje najin pogovor:
»Vrnili se boste razočarani. Toda za nas bo že prepozno.«
Tako sem se leta 1971 zaposlila v Splošni ambulanti Pomurskega
zdravstvenega doma v Murski Soboti in kot začetnica
stanovala ves čas v stari hiši na obrobju mesta kot podnajemnica.
Zaradi pomanjkanja zdravnikov sem z veseljem že v začetku
sprejela še dodatno honorarno delo, dvakrat tedensko po 2 uri v
popoldanskem času, v Domu počitka Rakičan, oddaljenem 3 do
4 km od mojega prvega delovnega mesta. V njem je bilo takrat
145 oskrbovancev iz več občin. Od teh je bilo več kot 100 nepomičnih,
nemalo umirajočih. Za vse sta skrbeli dve redno zaposleni
medicinski sestri. Moje prvo prevozno sredstvo po cesti
skozi polstoletni drevored topolov k stari rakičanski graščini
je bilo črno žensko kolo znamke Rog. Kupila sem ga iz prve
zdravniške plače obenem s pralnim strojem znamke Gorenje,
prvim darilom za moje starše. To kolo mi služi še danes za krajše
izlete. Hranim ga kot spomin na tiste nepozabne prekmurske
poti k Domu počitka Rakičan, oddaljenemu od ljudi. Te so bile
Zdravstveni delavci iz Splošne ambulante v ZD Murska Sobota na
pikniku pri predstojnici Anici Gregorc Kastelic, dr. med., ob Blagoškem
jezeru leta 1972 (prva od leve je infektologinja v pokoju, prim.
Vilma Vlaj, dr. med., Karolina Godina, dr. med., sedi desno v belem.
Revija ISIS - Junij 2013
95