Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

intervju
Prim. Diana Gvardijačič med pregledovanjem malih bolnikov
v otroški intezivni enoti.
se udeležila še nekaj krajših tečajev, kongresov, pridobila nekaj
znanja iz laparoskopske kirurgije, nekaj osnovne kirurgije.
Kako doživljate razvoj abdominalne otroške kirurgije?
Ali smo v stiku z najnovejšimi trendi zdravljenja, ki so
uveljavljeni v svetu? Ali operiramo po teh načelih? Kaj
lahko sporočite staršem otrok, ki jih operirate?
Tisti operativni posegi in metode, ki jih uporabljamo, so po
standardih in načelih, ki na splošno veljajo v Evropi. Mislim,
da nam ob hitrem razvoju manjka nekaj več izobraževanja in
raziskovalnega dela. Mogoče bi morali vložiti malo več dela v
laparoskopijo in laparoskopske posege pri manjših otrocih, ki se
v svetu vse bolj uveljavljajo. So tudi klinike, kjer so zelo razvijali
laparoskopsko kirurgijo, pa so danes že pripravljeni reči, da je
to neprimerna metoda za marsikaj, tako da mislim, da smo hiša
z varnim uvajanjem novosti. Čisto vsake modne stvari ne prenesemo
takoj, skušamo pa uvesti tisto, kar je najboljše.
Pred štirimi leti se je Klinični oddelek za otroško kirurgijo
in intenzivno terapijo preselil v novo Pediatrično
kliniko, kjer je bila narejena nova kirurška otroška klinika
in nova operacijska dvorana. Ali imate v tej novi operacijski
dvorani na voljo vse tisto, kar potrebujete za
uspešne operacije? Kakšno, vas še enkrat sprašujem,
je mesto minimalno invazivne laparoskopske kirurgije
pri vašem delu?
Nova operacijska dvorana je zares veliko, veliko bolje opremljena
kot stara, veliko bolj prijazna nam in otroku. Oprema, ki smo
jo takrat sestavili za novo operacijsko, je bila res najnovejša, je
pa treba vedeti, da ta kirurgija napreduje tako hitro, da je nekaj,
kar je staro dve leti, že zastarelo. Če bi hoteli res slediti vsem
svetovnim trendom, bi morali imeti vso opremo novo vsaki dve
leti. Laparoskopska kirurgija je seveda drug način, da naredimo
isti osnovni poseg na način, ki je veliko bolj prijazen otroku. V
svetu delajo ogromno raziskav o tem, koliko je to res bolj prijazno
42 Revija ISIS - Junij 2013
Prim. Diana Gvardijančič na svetovnem kongresu otroških
kirurgov.
otroku, koliko je to kirurgu lažje. Načeloma uvajamo pri nas tiste
laparoskopske metode, ki so že študijsko dokazane, smiselne.
Predvsem pa je lahko dobro operirati in poskrbeti za otroka, če
imaš ob sebi dobro ekipo.Tako s strani anesteziologov kot tudi
instrumentark je to pri nas super.
Transplantacija črevesja je nekaj, kar še ni tako razširjeno
po svetu in Evropi. Ali bo kdaj postala tako razširjena
dejavnost, kot so ostale transplantacije organov:
srca, jeter, ledvic. Če ne, zakaj ne?
Zavrnitev presajenega črevesa je zelo huda reč, nobena od študij
do sedaj še ni našla popolnega odgovora, zakaj pride do tega.
Menim, da ni problem samo na ravni otroške kirurgije. Moj
cilj je pravzaprav prej poskrbeti za otroke v taki meri, da do
takih potreb ne bi prišlo. Če je problem v kratkem črevesu, je
to morda rešljivo s podaljševanjem črevesa, ne s transplantacijo.
Transplantacija ni prva misel, treba je prej poskrbeti za to, da do
tega sploh ne pride.
Vas navkljub dolgoletnemu delu še kaj preseneti med
operacijo?
Včasih me preseneti, da diagnostiko vodiš v eno smer, med operacijo
pa ugotoviš, da diagnostika ni dala pravega rezultata, to se
še kdaj zgodi. Največkrat takrat, ko nimamo neke prav izdelane
ideje po diagnostičnih postopkih.
Prej ste povedali, da razumevanje otroške kirurgije
ni samo v starem smislu, da moraš biti odličen tehnik,
ampak je veliko več. Ali lahko to natančneje pojasnite?
Otroška kirurgija ni samo tehnika, ni samo, ko boš prerezal,
kako boš zašil, kako boš prijel. Moraš najprej dobro premisliti,
kaj lahko otroku ponudiš, kakšen poseg, kako bo otroku
to koristilo, ne samo za diafragmo, za želodec, za pilorus…
Kakršen koli poseg delaš pri otroku, pojasniš to najprej staršem.
Pomembno je, da bo potem imel bolj kakovostno življenje in bo
socialno sprejemljiv. Kirurg mora razmisliti o tem, kaj je smisel