Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
• Realnost: lutka oz. model – kaj je lahko ob sedanjih tehnoloških<br />
zmožnostih bolj realno kot to, da se model bolnika<br />
pogovarja s kandidatom? Da mežika z vekami, da mu zenice<br />
reagirajo na osvetlitev, da diha in izdihuje CO ? Ali da lahko<br />
2<br />
tipamo pulze na vseh tipičnih mestih, ga avskultiramo, in še<br />
najbolj zanimiv del, odziva se na zdravila in ukrepe fiziološko<br />
(kot pravi bolnik)? Poleg lutke je tu še prostor – opremljena<br />
operacijska dvorana ali soba intenzivne terapije, vsi pripomočki<br />
in aparati, ki jih običajno srečamo v naši praksi, pa<br />
digitalni dostop do radioloških preiskav, vsa bolnikova dokumentacija<br />
in ne nazadnje prenosni telefon za konzultacije.<br />
V simulacijsko okolje ves čas vnašamo realne bolnike z naših<br />
oddelkov, realne zaplete in realno dokumentacijo. Zanimivo<br />
opažanje je, da se bolj izkušeni kliniki veliko hitreje vživijo v<br />
klinični problem, navideznega bolnika in okolje.<br />
• Reproducibilnost: vsak bolnik je zgodba zase, zato je<br />
ponovljivost kliničnega primera (zapleta, posebnega stanja)<br />
zelo okrnjena. Pri navideznem bolniku pa se lahko veliko<br />
kandidatov uči na istem kliničnem primeru, s čimer lahko<br />
objektivno spremljamo kandidatov napredek in ga pravično<br />
primerjamo z drugimi kandidati. Tudi ocenjevanje na ta<br />
način je bolj pravično in ima večjo težo.<br />
• Redka stanja: s pomočjo navideznih bolnikov lahko prikažemo<br />
stanja, s katerimi se bo zdravnik izjemno redko srečal<br />
v svoji poklicni karieri, a so lahko ključnega pomena za<br />
preživetje bolnika. Znanje in izkušnje, kako ravnati v takšnih<br />
primerih, lahko zdravnik pridobi izključno v simulacijskem<br />
centru. Mimogrede: v številnih specializacijah so zapisani<br />
posegi, ki jih specializant med specializacijo ne more opraviti<br />
na bolnikih (vsak pet perikardiocentez??), lahko pa veščino z<br />
lahkoto osvoji na za to primernem modelu.<br />
• Ohranitev znanja: kljub temu, da je simulacija v medicini<br />
tako rekoč še v povojih, obstaja kar nekaj študij, ki so pokazale<br />
veliko bolj strmo krivuljo učenja pri uporabi simulacije<br />
ter da ima na ta način pridobljeno znanje veliko bolj položno<br />
krivuljo pozabljanja. Ne le, da se znanje ohranja<br />
dlje, je tudi veliko bolj ponovljivo kot zgolj klinično<br />
pridobljeno znanje. Poleg tega kandidati veliko<br />
bolje reagirajo v stresnih situacijah, so bolj ročno<br />
spretni in usposobljeni za delo v ekipi.<br />
• Izkušnje: ali si lahko kdo predstavlja, da bi se pilot<br />
potniškega letala učil na lastnih napakah? Verjetno bi<br />
že pri prvi večji napaki zaključil svojo (poklicno) pot.<br />
Razlika je le v tem, da ima pilot v rokah nekaj 100<br />
življenj, zdravnik pa v večini »le« eno. V 21. stoletju<br />
je skoraj nedopustno, da študent, specializant ali tudi<br />
specialist pridobiva svoje prve izkušnje in spretnosti<br />
izključno na pravih bolnikih. Tudi spoznavanje<br />
uporabe medicinske opreme brez vnaprejšnje priprave<br />
in testiranja »na suho« ali še bolje na navideznih<br />
bolnikih je zelo lahkomiselno. Izkušnje, pridobljene v<br />
navideznem okolju, so odlično dopolnilo h klinično<br />
pridobljenim, nikakor pa ne zamenjava.<br />
• Zadovoljstvo in samozavest: lahko potrdim, da ima večina<br />
kandidatov po zaključenih tečajih občutek zadovoljstva,<br />
samozavesti in močne želje po ponovnem izobraževanju.<br />
Mnenja kandidatov so izjemno pozitivna (povprečna ocena<br />
okrog 4,6/5) in večina si želi še več simulacij ter prenosa<br />
učnih prijemov v vsakdanjo prakso. Sam pogosto dobim povratno<br />
informacijo od kandidatov o konkretnih primerih, ko<br />
jim je izkušnja v simulacijskem centru koristila pri vsakdanji<br />
praksi.<br />
• Stroški: velik razlog, zakaj mnogi nasprotujejo učenju s<br />
simulacijo, so stroški. Res je, da postavitev izobraževalnega<br />
centra stane ogromno, vendar je potrebno na stroške gledati<br />
skozi oči varnosti bolnikov in kaj hitro lahko ugotovimo, da<br />
so le-ti stroški izjemno nizki v primerjavi s stroški posameznega<br />
kliničnega zapleta.<br />
• Implementacija: kje je mesto simulacije v vsakdanji klinični<br />
praksi? Tukaj smo pri izobraževanju zdravnikov v Sloveniji<br />
še zelo na začetku. Lahko se pohvalim, da je anesteziologija<br />
in intenzivna medicina prvo področje, kjer je učenje s<br />
simulacijo vključeno v novi program specializacije, a le-ta še<br />
ni sprejet. Potrebnega bo še veliko dela in truda za vključitev<br />
simulacije v druge medicinske vede, pa tudi za uporabo<br />
simulacije kot orodja za natančno, pravično, ponovljivo,<br />
časovno učinkovito in dostopno ocenjevanje študentov in<br />
zdravnikov vseh profilov ter podeljevanje licenc. Možnosti je<br />
ogromno: pridobivanje izkušenj pri redkih kliničnih stanjih<br />
in posegih (predvsem pri akutnih stanjih), učenje komunikacije<br />
z bolnikom in člani ekipe, spoznavanje in uvajanje nove<br />
opreme, pripomočkov in metod, postavljanje etičnih meril<br />
ter ne nazadnje učenje obvladovanja stresa.<br />
Za konec lahko rečem le to: izkušnja učenja s simulacijo je izkušnja,<br />
ki te spremlja še dolgo in je odlično dopolnilo klasičnega<br />
kliničnega pouka, nikakor pa (še) ne njegova zamenjava. In<br />
ja, še naprej bom z veseljem simuliral…<br />
E-naslov: peter.poredos@kclj.si<br />
Mladi zdr avniki<br />
Timska obravnava simuliranega kliničnega scenarija v enoti za intenzivno<br />
zdravljenje.<br />
Revija ISIS - Junij 2013<br />
35
Change language