Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

in negazirane pijače), brezalkoholne pijače z nizko vsebnostjo
alkohola (npr. brezalkoholno pivo, z vsebnostjo alkohola do 0,5 %
vol., ki sicer ni podvrženo plačilu trošarine), energijske pijače in
drugi napitki (npr. čokoladno mleko). Izvzeti so naravni mlečni
izdelki in jogurti ter pripravki za pripravo brezalkoholnih pijač/
napitkov v obliki sirupov, praškov in v ostalih oblikah.
Vsem, ki pričakujejo, da bo naravni sladkor v brezalkoholnih pijačah
oproščen davka, z MF pojasnjujejo, da so predmet obdavčitve
vse naštete pijače, ne glede na to, ali so jim bili sladkor/sladila
dodani ali gre za »naravni« sladkor v določeni pijači. V pogovorih
z ministrstvom za zdravje (MZ) so sprva izpostavljali ključno
dilemo o opredelitvi predmeta obdavčitve. Odločili so se za obdavčitev
celotnega sladkorja oz. sladil, ker je očitno bolj donosno
in terja manj preverjanja. Predlog zakona pravi, da so sladila, ki so
lahko v živilih, opredeljena v Uredbi (ES) št. 1333/2008 o aditivih
za živila, ki opredeljuje tudi največje dovoljene odmerke sladil
v živilih, vključno z brezalkoholnimi pijačami. Obdavčitev sladil
sledi opredelitvi v navedeni uredbi in določa obdavčitev v višini
0,20 evra za največjo dovoljeno vsebnost posameznega sladila v
litru brezalkoholne pijače. Kar pomeni, da bodo sladila dvakrat
bolj obdavčena od sladkorja. Za pijače, ki bodo vsebovale manj
dodanega sladila, bo obdavčitev (ustrezno) nižja.
MF pa predlaga tudi zanimive izjeme – oprostitev plačila davka
za diplomatska in konzularna predstavništva in mednarodne
organizacije, ki so tudi sicer že oproščeni davkov – DDV in
trošarin – kot bi njihovo zdravje predlagatelja ne skrbelo oz. ne
zanimalo oz. bi menil, da so »neuničljivi«. Gre za jasen dokaz, da
je zakon namenjen predvsem polnjenju davčne blagajne. Oprostitve
plačila v predlogu zakona veljajo tudi za blago, ki ne bo ostalo
na slovenskem trgu (pijače, namenjene izvozu, postopku tranzita
ali odpremi v drugo državo članico EU). Izvzete naj bi bile tudi
brezalkoholne pijače, vnesene v carinska skladišča ali proste cone.
Ključni namen predlaganega zakona je obdavčitev sladkorja oz.
sladil v brezalkoholnih pijačah, ki bodo potrošnikom na voljo na
slovenskem trgu, oprostitev pa velja za dobavo teh pijač drugim
proizvajalcem za proizvodnjo drugih izdelkov – v izogib
dvojnemu obdavčevanju. MF poudarja, da je takšna ureditev
potrebna, saj bi upravičenci sicer (lahko) post festum zahtevali
vračilo plačanega davka; z vnaprej določeno oprostitvijo plačila
poenostavljajo in omejujejo administrativne postopke.
Čeprav uvedba novega davka na videz spodbuja in podpira skrb
za zdravje prebivalcev Slovenije, pa so pri obdavčitvi sladkih
pijač (na katero zdravniki, psihologi, sociologi nimajo bistvenega
vpliva) očitno ključni finančni učinki. Pristojni z MF predvidevajo,
da bi uvedba davka na brezalkoholne pijače v višini enega
evra na kilogram sladkorja, ob nespremenjeni količini prodanih
brezalkoholni pijač (!), davčno blagajno letno obogatila za 16 in
več milijonov evrov. Hkrati pa predlagatelji zakona napovedujejo,
da se bo zaradi dodatne obdavčitve prodaja in poraba sladkih
brezalkoholnih pijač v RS zmanjšala. Po realnih ocenah za okrog
11 odstotkov, kar bi davčno blagajno okrnilo za 2 milijona evrov
– tako bi letno iztržila (le) okoli 14 milijonov evrov dodatnih
prihodkov.
aktualno
Je načrtovani davek na sladke pijače modra ali zgrešena poteza?
Vprašanje, ki je za marsikoga predvsem retorično, je slovensko
javnost razdelilo na dva pola: zagovornike in nasprotnike zakona,
vmes pa je ostala peščica nevtralnih oz. tistih, ki so prepričani, da
jih stvar sploh ne zadeva, ker ne bo zaživela v praksi, ker nima
dolgoročne prihodnosti oz. ker sami najraje pijejo vodo in jim
zakon ne bo mogel do živega itd.
Ne glede na odnos do načrtovanega davka, ostaja dejstvo, da se je
v zadnjih 50 letih poraba sladkorja v globalnem merilu potrojila.
Hrana in pijača na visokorazviti zahodni polobli vsebujeta
veliko sladkorja/sladil in maščobe – prisotna sta v vsej predelani
hrani. Zahodni način prehranjevanja, ki prisega na velike količine
predelane nizkocenovne hrane, predstavlja glavni vzrok epidemije
debelosti, s katero se soočamo, ter povod za številne težave z
zdravjem oz. zaplete, povezane z epidemijo debelosti in sladkorne
bolezni, težave s srcem in ožiljem, gibali, prebavili itd. Zato pristojni
v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in strokovnjaki
v številnih državah poudarjajo, da je treba uživanje sladkorja in
maščobe omejiti tudi s strožjo regulativo. WHO je že leta 2003 v
svojem globalnem poročilu predlagala, naj začnejo države članice
zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja prebivalstva resno razmišljati
o obdavčitvi zdravju neprijazne/škodljive hrane in pijače.
Danes, deset let kasneje, se vlade držav članic WHO s pričujočo
problematiko spopadajo na različne načine. Kljub temu pa človek,
ki si predlog novega zakona o obdavčitvi sladkih brezalkoholnih
pijač pogleda malce bolj natančno in si vzame čas za trezen premislek,
ne more prezreti dejstva, da je v času gospodarske recesije
in finančne krize primarno predvsem polnjenje davčne blagajne,
skrb za zdravje državljanov pa ostaja na stranskem tiru.
Kako se s problematiko pretiranega uživanja sladkorja in/ali
maščob ukvarjajo v drugih državah, članicah EU?
Naša severa soseda Avstrija nima dovolj politične podpore za
podoben fiskalni manever, zato se trenutno še ne ukvarja s konkretnimi
ukrepi, čeprav bi ji dodatni priliv v davčno vrečo gotovo
koristil. Zanimivo je, da so Avstrijci podoben davek na sladkor v
preteklosti uvedli med prvimi, a so ga leta 2000 tudi ukinili. Pod
vodstvom stranke Zelenih se v Avstriji v zadnjem času pojavljajo
glasnejše zahteve po ponovni uvedbi tovrstnega davka. Razlogi
pa naj bi bili tokrat povezani izključno z zdravjem tamkajšnjega
prebivalstva. V naši severni sosedi se soočajo z zaskrbljujočo
epidemijo debelosti, predvsem med otroki in mladino. Pristojni
so prepričani, da je mogoče z ostrejšo zakonodajo pričujočo
problematiko ublažiti in omejiti. Vendar pa so Zeleni v svojih
zahtevah trenutno še osamljeni.
Bolj radikalni in odločni od Avstrijcev so Madžari, kjer s političnim
konsenzom nimajo težav. Zato so na Madžarskem že
leta 2011 uvedli davek na hrano in pijače z visoko vsebnostjo
maščob, sladkorja, soli in kofeina, tamkajšnja vlada pa namerava
na aktualni seznam v bližnji prihodnosti dodati še energijske
napitke. Prizadevanja za razširitev regulacije nezdrave prehrane
Madžari utemeljujejo z dejstvom, da je zdravstveno stanje
njihovega prebivalstva precej slabše kot v Avstriji. Kljub temu
Revija ISIS - Junij 2013
27