Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Za vrednost zdravniškega dela<br />
Marjan Fortuna<br />
V zadnjem času je bilo veliko napisanega o tako imenovanem<br />
begu možganov (tudi zdravniških). V Nedelu<br />
je bil 14. oktobra 2012 objavljen intervju s štirimi<br />
zdravniki, ki so poiskali svojo nadaljnjo poklicno pot v<br />
tujini, čeprav jim tudi doma ni bilo ravno nevzdržno.<br />
Zanimivo je, da so vsi, če so govorili iskreno, zakaj<br />
so odšli ali želijo oditi v tujino, izpostavljali predvsem<br />
urejene razmere za delo, ne pa boljših osebnih<br />
dohodkov.<br />
Ne mislim poveličevati našega dela, toda javnost bi se<br />
morala zavedati, da je dobro in kakovostno zdravstvo<br />
odraz kulture naroda. Družba, ki ji je kaj do skrbi za<br />
zdravje naroda, bo nekoliko bolj subtilno pristopila k<br />
reševanju problemov in se ne bo obnašala kot slon v<br />
trgovini s porcelanom. Lahko se resnično pohvalimo z<br />
dosežki v našem zdravstvu, a žal smo zlasti zdravniki<br />
prevečkrat izpostavljeni kot problem in ne kot nosilci<br />
zdravstvene dejavnosti, in če hočete nekoliko patetično,<br />
tudi varuhi zdravja naroda. Slovensko zdravstvo iz<br />
dneva v dan dokazuje, da je na zelo visoki strokovni<br />
ravni, šepamo pa na področju organizacije, na katero<br />
se, tako kot na nogomet, spozna skoraj vsak.<br />
Z najnovejšimi predlogi o zmanjšanju plačila za<br />
nočno, nedeljsko in praznično delo bo nastalo toliko<br />
škode, da jo bodo prihodnje generacije reševale še leta.<br />
Pozorno spremljam dogajanje v zdravstvu že dobrih<br />
štirideset let in lahko bi rekel »déjà vu« (že videno).<br />
Zanimivo je, da so največji nasprotniki solidnega,<br />
ne odličnega, plačevanja dežurstev predvsem tisti,<br />
ki bodisi nikoli niso dežurali ali so dežurali le malo<br />
časa. Če je dežurstvo res tak problem, naj politika<br />
določi število dežurnih delovnih mest, samo naj tega<br />
ne zahteva od stroke, ki najbolje ve, kaj je potrebno<br />
za nemoteno delovanje zdravstva. Zgodovina se res<br />
ponavlja, vendar za mnoge ni učiteljica življenja. Podobnemu<br />
pogromu, kot se dogaja sedaj, smo bili priča<br />
v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se<br />
je kar na osnovi nekih »izkustvenih« norm ugotovilo,<br />
da zdravniki v času dežurstva delamo povprečno 40<br />
odstotkov delovnega časa, 60 odstotkov pa smo zgolj<br />
prisotni na delovnem mestu, in ustrezno temu je bilo<br />
tudi plačilo. Čeprav smo takratni akterji (zlasti mladi<br />
zdravniki) temu ostro nasprotovali, je bila ta famozna<br />
rešitev gladko sprejeta, saj smo na tako imenovanem<br />
samoupravnem organu, kot je bil delavski svet, pogoreli.<br />
Tak način plačevanja je nato trajal dobrih trideset<br />
let!<br />
Nič kolikokrat sem že pisal o tem, da imamo, pa če<br />
to hočemo priznati ali ne, preveč pravic in premajhno<br />
prispevno stopnjo. Ne bom tega znova utemeljeval in<br />
navajal primerov, saj je javnost s tem precej seznanjena.<br />
S ponovnim zmanjšanjem plačila za dežurstvo v<br />
najpomembnejših delih dneva in leta, kar noči, nedelje<br />
in prazniki nedvomno so, delamo bolnikom »medvedjo«<br />
uslugo. Če nekoliko ponazorim, bo prihranek<br />
zaradi zmanjšanega plačila dežurstev (okrog 20<br />
milijonov na letni ravni) manj kot 1 odstotek denarja,<br />
ki ga namenjamo za zdravstvo. Toliko zapravimo<br />
samo z eno ne dovolj premišljeno in slabo načrtovano<br />
investicijo v zdravstvene ustanove, ki jih je bilo v zadnjih<br />
letih kar nekaj.<br />
Ko bomo deležni novih in novih tragičnih primerov,<br />
ki bodo posledica sistemskih ukrepov, se bo zgodil<br />
narod. In takrat tudi bogovi v belem ne bomo mogli<br />
pomagati.<br />
Spoštovane kolegice in kolegi,<br />
zdravnice in zdravniki!<br />
Živo se še spominjam prvega dne na fakulteti, ko so<br />
nas že v sprejemnem govoru nagovorili s tem nazivom<br />
– kolegi. Nekaj časa je trajalo, da smo se ga navadili,<br />
ampak sčasoma smo ga začeli čutiti – pripadnost temu<br />
poklicu, povezanost med nami. Žal pa se je že večkrat<br />
izkazalo, da se v praksi ta odnos včasih ne uresniči, in<br />
sedaj je prišel tak čas.<br />
Forum<br />
Veliko nas je, vaših mladih kolegov, ki smo se znašli v<br />
težki situaciji. Končali smo fakulteto in pripravništvo,<br />
sedaj pa brezposelni sedimo doma. Smo v letih, ko<br />
bi se radi osamosvojili, imamo izobrazbo za deficitarni<br />
poklic, radi bi delali, pa ne moremo. Pred leti<br />
je bil ukinjen sekundariat, sobnih zdravnikov zaradi<br />
ZUJF-a zaposlijo le za vzorec, pa še te večinoma za<br />
največ 6 mesecev. Razpisi za specializacije zamujajo<br />
Revija ISIS - Junij 2013<br />
37