Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicina
94 - 1x
Slika 1. Število ablacijskih posegov po spolu in po ponovitvah
posega pri osebah, mlajših od 26 let. Ablacijski poseg smo
opravili 141-krat pri 114 fantih in 112-krat pri 94 dekletih, v
obdobju od leta 1995 do vključno 2011.
- fantje, - dekleta
zahtevnejši ablacijski poseg pri otroku so nujne nekatere nove
tehnološke rešitve, kot sta npr. elektroanatomska kartografija
(CARTO, NavX) in magnetna navigacija ablacijskega katetra
na daljavo (stereotaksa). Vsi ti razlogi narekujejo, da mora biti
pediatrični elektrofiziolog izkušen operater.
Preučili smo podatke 254 otrok in mladostnikov, 143 fantov (56
odstotkov) in 111 deklet, mlajših od 26 let, povprečne starosti
19 let (8–25), pri katerih smo od leta 1989 do vključno 2011
opravili 317 elektrofizioloških preiskav zaradi opredelitve tahikardij.
Več kot 90 odstotkov bolnikov je imelo normalen ehokardiografski
izvid. Samo posamezni bolniki so imeli pridruženo
strukturno bolezen srca, ki je bila lažje stopnje (Duchennova
mišična distrofija, dilatacijska kardiomiopatija, korigirana
transpozicija velikih arterij, sindrom Andersen-Tawil, Ebsteinova
bolezen in aritmogena kardiomiopatija desnega ventrikla).
Ablacijski poseg smo nato opravili pri 208 osebah, 114 fantih
(55 odstotkov) in 94 dekletih (45 odstotkov) (slika 1), na 235
ablacijskih mestih (slika 2). Netipično AVNRT smo ugotovili
pri 13 odstotkih bolnikov z AVNRT. Pri večini mlajših od 16
let smo opravili poseg v splošni anesteziji. Pri 8/74 bolnikov z
AVNRT (11 odstotkih) smo povzročili med ablacijo prehodni
A-V blok, zaradi katerega pa ni bilo potrebno vsaditi trajnega
srčnega spodbujevalnika. Drugih pomembnejših zapletov nismo
imeli. Dolgoročna uspešnost ablacijskega zdravljenja je 92-odstotna
(191/208). Opis elektrofiziološke preiskave in ablacijske
metode presega namen tega prispevka.
Rezultati in varnost ablacijskega zdravljenja tahikardij so v naši
skupini otrok in mladostnikov primerljivi z rezultati v svetu.
Po podatkih velikih registrov se je, leto dni po sprva uspešnem
ablacijskem posegu, tahikardija ponovila pri 4,8 odstotka otrok
z AVNRT in pri 12,9 odstotka z WPW (4). Največkrat so
ugotovili recidiv pri desni septalni legi akcesorne poti (24,6
odstotka) in na desni prosti steni (15,8 odstotka). Akutnih
zapletov je bilo do 4 odstotke. Trajni A-V blok so povzročili
64 Revija ISIS - Junij 2013
16 - 2x 2 - 3x 2 - 4x
81 - 1x
1 - 4x 3 - 3x
9 - 2x
12 - AT
7 - VT
74 (36%) -
AVNRT
4 - PAF
Slika 2. Dvestoosem fantov in deklet, pri katerih smo opravili
katetrsko ablacijo, je razvrščenih po vrsti tahikardije. Največ je
bilo bolnikov s tahikardijami v sklopu sindroma WPW – 52
odstotkov.
WPW – sindrom Wolff-Parkinson-White; AVNRT – krožeča
(reentri) tahikardija A-V vozla; AT – žariščna atrijska
tahikardija; PAF – paroksizmalna atrijska fibrilacija; VT –
ventrikularna tahikardija; PJRT – permanentna junkcijska reciprokantna
tahikardija; Mahaim – poseben tip preekscitacije
pri 1,2 odstotka otrok, najpogosteje pri ablaciji AVNRT (2,1
odstotka) in septalni legi akcesorne poti (3,0 odstotke) (5).
Indikacija za ablacijski poseg pri otroku temelji na značilnostih
tahikardije, kot so hemodinamska nestabilnost, težji simptomi s
pogosto zdravniško intervencijo, perzistentna ali repetitivna oblika
tahikardije, neuspešno farmakološko zdravljenje ali zdravljenje s
stranskimi učinki in pogosti napadi (npr. več kot 1–2-krat letno).
Kadar razmišljamo o ablacijskem posegu pri otroku, moramo
upoštevati tudi starost oz. telesno težo. Pri otrocih, starejših od
6 let oz. težjih od 25 kg, lahko že uporabimo običajne elektrodne
katetre in žilne pristope, kar nam olajša poseg.
Literatura:
1. Walsh EP. Interventional electrophysiology in patients with congenital
heart disease. Circulation 2007; 115: 3224–34.
2. Pflaumer A, Chard R, and Davis AM. Perspectives in interventional
electrophysiology in children and those with congenital heart disease: electrophysiology
in children. Heart Lung Circ 2012; 21: 413–20.
3. 3Van Hare GF. Pediatric electrophysiology series--catheter ablation in
children. Heart Rhythm 2009; 6: 423–5.
4. Van Hare GF, Javitz H, Carmelli D, Saul JP, Tanel RE, Fischbach PS, et
al., and Pediatric Electrophysiology Society. Prospective assessment after
pediatric cardiac ablation: demographics, medical profiles, and initial outcomes.
J Cardiovasc Electrophysiol 2004; 15: 759–70.
5. 5Van Hare GF, Javitz H, Carmelli D, Saul JP, Tanel RE, Fischbach PS, et
al. and Pediatric Electrophysiology Society. Prospective assessment after pediatric
cardiac ablation: recurrence at 1 year after initially successful ablation
of supraventricular tachycardia. Heart Rhythm 2004; 1: 188–96.
E-naslov: matjaz.sinkovec@kclj.si
2 - PJRT
1 - Mahaim
108 (52%) -
WPW