Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Alenka Kraigher, Alojz Ihan,<br />
Tadej Avčin: Cepljenje in cepiva –<br />
Dobre prakse varnega cepljenja<br />
Izdali in založili: Sekcija za preventivno medicino SZD, Sekcija<br />
za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe, Inštitut<br />
za varovanje zdravja RS. Ljubljana, 2011. Tisk: Grafika.<br />
Naklada: 3000 izvodov. Mehka vezava, 173 strani.<br />
To je prvi slovenski učbenik o cepljenju, ki ga je pripravila<br />
skupina strokovnjakov s področja epidemiologije, imunologije,<br />
pediatrije, infektologije, javnega zdravja, farmacije in prava.<br />
Cepljenje je najbolj enostaven, varen in učinkovit ukrep za<br />
preprečevanje nalezljivih bolezni. Menijo, da spada cepljenje med<br />
največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja<br />
upanja za prihodnost medicine.<br />
Danes lahko s cepljenjem preprečimo številne nalezljive bolezni,<br />
tuberkulozo, davico, tetanus, otroško ohromelost, oslovski kašelj,<br />
ošpice, mumps, rdečke, norice, hepatitis A in B, gripo, rotavirusne<br />
okužbe, klopni meningoencefalitis, tifus, steklino. Meningokokne,<br />
pnevmokokne okužbe in okužbe s hemofilusi influence tipa<br />
b preprečujemo s polisaharidnimi cepivi. Imunogenost in čas<br />
zaščite za meningokokne in pnevmokokne okužbe so močno<br />
izboljšala konjugirana cepiva. V letu 2006 smo dobili cepivo proti<br />
humanim virusom papiloma. S cepivi lahko preprečujemo še<br />
nekatere druge okužbe, ki jih v Sloveniji ni (npr. rumeno mrzlico,<br />
japonski encefalitis).<br />
Mikrobiologija je veda, ki izredno hitro napreduje in se neverjetno<br />
hitro razvija; znanstveniki po vsem svetu se trudijo, da bi<br />
razvili nova cepiva proti nalezljivim boleznim, za katere cepiv še<br />
nimamo, da bi izboljšali<br />
doslej poznana<br />
cepiva in da bi povečali<br />
njihovo varnost in<br />
učinkovitost.<br />
Cepljenje v Sloveniji<br />
ureja Zakon o nalezljivih<br />
boleznih, ki tudi<br />
določa, katera cepljenja<br />
so obvezna. V knjigi so<br />
navedena navodila, priporočila<br />
in uredbe, ki<br />
pri nas urejajo področje<br />
cepljenja in jih morajo<br />
cepitelji ne le poznati,<br />
ampak se morajo po<br />
njih ravnati. Sorazmerno<br />
velik delež cepljenih<br />
proti posameznim<br />
strokovne publikacije<br />
boleznim v Sloveniji zagotavlja ugodno stopnjo zaščite pred razširjanjem<br />
nalezljivih bolezni in varuje tudi redke necepljene. Alenka<br />
Kraigher je opozorila na gibanja, ki so se pri nas pojavila v zadnjem<br />
času in ki zaradi različnih razlogov odvračajo starše od cepljenja ter<br />
ponujajo alternativne metode za vzpostavljanje imunosti. Naloga<br />
zdravnikov je, da se tem staršem še posebej posvetijo.<br />
Alojz Ihan je razložil, da zasnova cepiv temelji na naravnem pojavu<br />
odpornosti po prvi okužbi. Cepiva na nenevaren način posnemajo<br />
okužbo in izrabijo naravno zmožnost človeškega imunskega<br />
sistema, ki ob vdoru tujka v organizem spodbudi imunske celice, da<br />
v tednu ali dveh izdelajo protitelesa, ki uničijo vsiljivce. Nalezljive<br />
bolezni, pri katerih so cepiva učinkovita, delujejo tako, da za njimi<br />
ljudje zbolijo samo enkrat in potem nikoli več. Proti njim se razvije<br />
učinkovit in trajen imunski odziv. Po tednu ali dveh od okužbe<br />
se specifične imunske celice (limfociti T in B) v zadostni količini<br />
namnožijo v dolgo živeče spominske celice. S svojim delovanjem,<br />
tvorbo protiteles in citotoksičnostjo zamejijo bolezen, namnoženi<br />
limfociti ostanejo v telesu. Ob vsaki naslednji okužbi z enakim<br />
povzročiteljem že razmnoženi spominski limfociti takoj izdelajo<br />
zaščitno raven protiteles in preprečijo nastanek bolezni po ponovnih<br />
okužbah. Podrobno je opisal imunski odziv po vnosu živih in<br />
mrtvih cepiv.<br />
S. Javornik je predstavila cepiva, A. Kraigher in M. Sevljak Jurjevec<br />
pa sta podrobno prikazali organizacijo cepljenja. Zelo zanimivo je<br />
poglavje »Cepljenje – dobra praksa« avtoric V. Plevnik Vodušek,<br />
A. Kraigher, M. Grgič Vitek, ki opisujejo pravilno komuniciranje<br />
s starši, omenjajo pregled pred cepljenjem, kontraindikacije za<br />
cepljenje, nepravilne kontraindikacije za cepljenje, pripravo cepiv in<br />
izbiro mesta cepljenja ter dajanje cepiva. M. Grgič Vitek je navedla<br />
posebne okoliščine pri cepljenju. Cepljenje posebnih skupin so<br />
obravnavali: L. Bregant cepljenje nedonošenčkov, N. Toplak, T.<br />
Vesel, G. Markelj in T. Avčin cepljenje bolnikov s kroničnimi revmatskimi<br />
boleznimi in s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi,<br />
M. Grgič Vitek in J. Pretnar pa cepljenje bolnikov po presaditvi<br />
krvotvornih matičnih celic. V tem poglavju je navedeno preprečevanje<br />
tetanusa in virusnega hepatitisa B ob poškodbi z cepljenjem<br />
in preprečevanje stekline. Naštete so tudi indikacije za nadzorovano<br />
cepljenje v bolnišnici.<br />
Po cepljenju se lahko pojavijo neželeni učinki. Vendar pa V. Učakar<br />
in A. Kraigher ugotavljata, da so večinoma blagi in prehodni.<br />
Za posameznika je tveganje, da bo dobil okvaro zaradi cepljenja,<br />
Revija ISIS - Junij 2013<br />
75
Change language