Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

za propad podjetij, delnic, prihrankov, brezposelnost in splošno
družbeno obubožanje.
Ob podpori ekonomistov so razvili več teorij, ki razlagajo
nastanek ekonomskih kriz. Vendar finančna in ekonomska kriza
ni le posledica »cikličnega gibanja gospodarstva« ali »pokanja
nepremičninskih balonov« ipd. Gre predvsem za ponoven poskus
prerazporejanja kapitala v škodo bolj ranljivih posameznikov,
skupin in držav. Krize v Sloveniji (in svetu) se seveda ne da reševati
zgolj z ekonomskimi kozmetičnimi popravki. Za učinkovito
reševanje je potrebno enakopravno sodelovanje vseh sektorjev in
skupna priprava reševalnih politik ter boljšega družbenopolitičnega
sistema. Upoštevati je treba psihološke razlage vzrokov krize
– hipotezo, da so krizo povzročili ljudje na vodstvenih položajih
s specifičnimi osebnostnimi lastnostmi. Ker imajo težave z vživljanjem
v druge ljudi in se vedejo pretirano egocentrično, delajo
napake v predvidevanju in načrtovanju. Zato sami tudi niso
zmožni ponuditi ustreznega in dolgotrajnega zdravila za zdravljenje
»ekonomske bolezni«. To potrjujejo raziskave Becka in
drugih raziskovalcev, ki pri antisocialno motenih ljudeh opisujejo
specifične motnje kognitivnega procesiranja ter napačno presojo
socialne realnosti in časovnih perspektiv (28, 18). Iz navedenega
izhaja, da se bodo življenjski pogoji velike večine prebivalstva
pod psihopati samo še slabšali, kar bo slabilo njihovo splošno
in duševno zdravje. Družba že drsi v težko krizo z množico
duševnih in osebnostnih motenj, ki se jih bo skušalo obvladovati
z dovoljenimi in nedovoljenimi psihoaktivnimi snovmi.
Socialna bolezen
Psihopatija sodi med velike javnozdravstvene probleme ali socialne
bolezni. Je zelo razširjena oz. se potencialno lahko hitro razširi,
na njen začetek ali potek v veliki meri vplivajo politični, gospodarski
in drugi družbeni pogoji, slabi družbeni imunski sistem,
negativno vpliva na obolevnost in umrljivost drugih, povzroča
velike neposredne ali posredne stroške ter jo je mogoče preprečiti
z ustreznim ukrepanjem v družbenem okolju. Njeno obvladovanje
je težko. Posamezniki so zunaj družbeno sprejemljivih in
dogovorjenih načinov prišli do prevelike moči, privilegijev ali
nezasluženega premoženja. Ustavni pravnik Miro Cerar govori
o »ožji skupini ljudi«, ki z negativnim zgledom usmerja našo
družbo ter ji večina pripisuje veliko družbeno moč in se je zato
boji (29). Ponerološko gledano (»ponerologija« je nauk o izvoru
in prenosu hudobije oz. zla) je za sedanjo krizo in tudi večino
negativnih dogodkov odgovorna peščica posameznikov, ki se
postavljajo nad človekom, zakonom in državo (30).
Andrew M. Lobaczewski je v knjigi »Politična ponerologija«
že pred leti takšne pojave opisal kot vladavino posameznikov s
psihičnimi motnjami, ki zavzemajo vladajoče položaje v družbi in
politiki (30). Procesi odpravljanja posledic dvajset- in večletnega
podrejanja vladavini psihopatov, ki so izgubili stik z realnostjo in
problemi navadnih ljudi, bodo dolgotrajni. Krepi se stališče, da
je treba tiste negativne pojave, ki jih bo težko ozdraviti, preprečevati.
Pri tem ni potrebno, da bi vse ljudi na privilegiranih
položajih moči ali novopečene bogataše opremili z medicinskimi
aktualno
diagnozami, ker vsi nimajo psihopatske osebnostne strukture in
jih ne moremo enačiti s psihopati, čeprav jih je ulica neselektivno
nagovorila kot »lopove«. Zato psihopatija v svojem najširšem
obsegu tudi ne sodi med psihiatrične bolezni. Iz tega razloga ne
moremo govoriti o zdravljenju v ožjem psihiatričnem smislu. Te
motnje imajo svoje biološke, psihološke, socialne, ekonomske
in politične vzroke ter imajo pomembno negativno vlogo pri
oblikovanju družbenih vrednot in morale. Ne glede na dokaze
o biološki pogojenosti psihopatije, so ključni dinamični vidiki
osebnosti ter njihova interakcija z okoljem (18). Zato smo za krizo
moralno-etičnih, političnih, gospodarskih in pravnih vrednot
odgovorni vsi državljani, ne le psihopatski člani elit. Soodgovorni
smo tudi, ker smo toliko časa tolerirali korupcijo, neetična vedenja
in plenjenje države.
Preprečevanje in zdravljenje
Politični odločevalci imajo danes z vlaganjem v zdravje na
razpolago enega pomembnih vzvodov izhoda iz krize in razvoja.
Zdravje je gonilna moč družbene blaginje. Vlaganje v zdravje
populacije je tudi način pospeševanja in doseganja ekonomskih
ciljev razvoja. Vendar kljub vedenju, da družba, ki investira v
zdravje, investira tudi v svojo prihodnost, odločevalci še vedno
raje investirajo v »iztrošeni modela neoliberalizma« (31) in reševanje
najbogatejšega odstotka prebivalstva. Te odločitve izvirajo
tudi iz nezmožnosti vživljanja obolele politike v navadne ljudi
ter presojanja socialne realnosti in časovnih perspektiv. Kot vse
človeške motnje, je psihopatija rezultat kombinacije bioloških/
genetskih in okoljskih dejavnikov, ni le osebnostna, vedenjska in
moralna motnja, ampak je tudi družbeni rak, ki povzroča finančne,
socialne in druge razlike med ljudmi.
V Sloveniji zelo nesistematično, predvsem pa premalo medsektorsko
skrbimo za naše pravice, dolžnosti in duševno zdravje.
Posebej se premalo ukvarjamo s (psihičnim) zdravjem političnih
in drugih elit, ki imajo velik vpliv na naše življenje. Socialna
medicina se je v zgodovini že pojavila kot radikalna kritika
družbenih razmer ter zdravstvenih in drugih posledic kapitalizma
in je podpirala zahteve po spremembi družbene ureditve.
Zato bi se kazalo psihopatije, kot socialne bolezni, lotiti tudi na
način obvladovanja velikih zdravstvenih problemov prebivalstva.
Potrebujemo vključitev skrbi za zdravje, blaginjo in kakovost
življenja v sektorje in politike izven zdravstva. Odločitve v prav
vseh družbenih sektorjih imajo vpliv na (psihično) zdravje. Dokazan
je pomen večsektorskega sodelovanja in varovanja zdravja, ki
mora najti mesto v vseh politikah. Zato je pomembno, da najprej
potrdimo ali ovržemo hipotezo o epidemiji psihopatije v politiki
in gospodarstvu. Tako bi lahko empirično dokazali, da v resnici
ne gre le za socialno-ekonomske probleme, ampak tudi problem
deviantnega vodstvenega stila posameznikov na vodstvenih položajih
oz. političnih in drugih elit, ki so se odtujile od prebivalstva.
Gre za potrebo po spremembi vodenja, ki se mora pokazati tudi
v vključevanju področja zdravja, blaginje in kakovosti življenja v
ključne strateške in izvedbene dokumente celotne vlade (33, 34).
Ob tem naj ne bo naš namen dodatna stigmatizacija nesposobnih
Revija ISIS - Junij 2013
25