Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
s spremljanjem odpornosti, ukvarja SKUOPZ – Slovenska<br />
komisija za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila<br />
(www.imi.si/strokovna-zdruzenja/skuopz), ki ima v skupščini<br />
EUCAST svojega predstavnika.<br />
Vsebina srečanja<br />
Organizatorju srečanja, Sekciji za klinično mikrobiologijo in<br />
bolnišnične okužbe Slovenskega zdravniškega društva, je uspelo<br />
pridobiti izjemne predavatelje iz tujine. Prvi predavatelj, prof.<br />
dr. Gunnar Kahlmeter, dr. med., je vodil EUCAST od leta<br />
2001 do 2012, nato je postal predsednik ESCMID-a. Drugi<br />
predavatelj bo prof. dr. Rafael Canton, dr. med., ki je predsednik<br />
EUCAST-a od aprila 2012. Skupaj bosta imela pet polurnih<br />
predavanj. Enako zanimivo bo predavanje predstavnice iz<br />
Hrvaške, države, ki v EUCAST-u aktivno sodeluje že nekaj let.<br />
Prof. Kahlmeter in prof. Canton bosta predstavila EUCAST,<br />
njegovo zgodovino in sedanjost, razširjenost uporabe smernic<br />
EUCAST v Evropi in svetu ter spletno stran, ki vsebuje toliko<br />
za klinične mikrobiologe in klinične zdravnike uporabnih vsebin,<br />
da je voden sprehod po teh straneh skorajda nujen.<br />
Od MIK, ekoloških in kliničnih mejnih vrednosti bosta prešla<br />
na uporabnost in omejitve metode disk difuzije.<br />
Dve predavanji se bosta dotaknili zapletenih področij, ki sta<br />
nujni za razumevanje antibiograma in za komunikacijo med<br />
mikrobiologi in kliniki ter za smiselno antibiotično zdravljenje<br />
in epidemiološke ukrepe. Prvo področje so bakterijski<br />
mehanizmi odpornosti, ki so pomembni za javno zdravje, drugo<br />
pa intrinzična odpornost in interpretativno poročanje pri testiranju<br />
občutljivosti.<br />
Sledilo bo predavanje hrvaške predstavnice (ime še ni znano), ki<br />
bo predstavila izkušnje in posledice uvedbe smernic EUCAST<br />
v sosednji državi.<br />
Zadnje predavanje bo opisalo potek uvajanja smernic EUCAST<br />
v Slovenijo.<br />
Srečanje se bo zaključilo z okroglo mizo, v kateri bodo poleg<br />
gostov iz tujine sodelovali slovenski zdravniki, specialisti klinični<br />
mikrobiologi – prof. dr. Katja Seme, mag. Iztok Štrumbelj,<br />
Andrej Golle, in specialisti infektologi – prof. dr. Bojana Beović,<br />
prof. dr. Franc Sterle in doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc.<br />
Zaključek<br />
Gre za posebno priložnost, slovenskim strokovnjakom lahko<br />
dostopno, strnjeno obravnavo vsebin, ki nam jih bodo predstavili<br />
vrhunski evropski strokovnjaki in so imele na nedavnem<br />
evropskem kongresu kliničnih mikrobiologov in infektologov<br />
množično občinstvo (23. ECCMID, Berlin).<br />
Program in prijavnica sta na spletni strani Sekcije (www.imi.<br />
si/strokovna-zdruzenja/strokovna-srecanja/4-likarjev-simpozij).<br />
Udeležba na srečanju je brezplačna, obvezna pa je predhodna<br />
prijava. Predavanja bodo v angleščini.<br />
E-naslov: iztok.strumbelj@zzv-ms.si<br />
Tahikardija pri otroku in<br />
mladostniku – rezultati<br />
katetrske ablacije v Ljubljani<br />
Prispevek s 5. delavnice klinične aritmologije in invazivne<br />
kardialne elektrofiziologije v Ljubljani, 14. december 2012<br />
Matjaž Šinkovec<br />
Decembra 2012 smo že petič doslej organizirali delavnico<br />
klinične aritmologije in invazivne kardialne elektrofiziologije<br />
z mednarodno udeležbo, ki je bila tokrat posvečena obravnavi<br />
aritmij pri otrocih in mladostnikih. Na delavnici smo<br />
predstavili lastne rezultate katetrske ablacije tahikardij. Te<br />
rezultate želimo na kratko predstaviti tudi s tem prispevkom.<br />
Katetrska ablacija je pri otroku zahtevnejša kot pri odraslem.<br />
Vzrokov je več. Aritmogeno tkivo je lahko obsežnejše in ima drugačne<br />
lastnosti, kot jih vidimo pri odraslem. Neredko je žilni pristop<br />
zaradi anatomskih razmer zahtevnejši. Uporabimo lahko le<br />
manjše število in včasih tudi manjše velikosti elektrodnih katetrov,<br />
zato je diagnostika težja. Ablacijski poseg opravimo pri večini<br />
Medicina<br />
mlajših od 16 let v splošni anesteziji, torej potrebujemo še pomoč<br />
anesteziologa. V splošni anesteziji je velikokrat težko sprožiti tahikardijo,<br />
kar pa je obvezni del elektrofiziološke preiskave. Poleg<br />
tega pri otroku ni zaželena daljša izpostavljenost rentgenskemu<br />
sevanju, zato moramo poseg opraviti z malo slikovne podpore.<br />
Nadalje pričakujemo, da se bo zahtevnost posegov v bodoče še<br />
povečala. Opažamo namreč, da opravijo v velikih centrih vse več<br />
kompleksnih ablacijskih posegov v sklopu prirojene strukturne<br />
srčne bolezni ali po večjih kirurških rekonstrukcijskih posegih<br />
(1–3). Tako imajo »običajnih« posegov (sindrom Wolff-Parkinson-White<br />
(WPW), krožeča tahikardija A-V vozla (AVNRT),<br />
žariščna atrijska tahikardija ipd.) le še približno 50 odstotkov. Za<br />
Revija ISIS - Junij 2013<br />
63
Change language