Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Ob tem se spomnim pripovedi moje matere, kako je posegla v<br />
igro dveh mesarskih psov. Pred drugo vojno je vsak teden vozil<br />
mesar z vozom meso iz Kranja v Kamnik. Tistega dne sta ga<br />
spremljala dva velika psa. Zalotila sta mačka kakih sto metrov<br />
vstran od ceste in ga pričela trgati. Moja mati je vsa iz sebe brez<br />
uspeha kričala nanju, nato pa je proti njima vrgla še grablje,<br />
ki jih je imela v rokah. Psa sta odskočila, pustila že mrtvega<br />
Maji<br />
Tomaž Rott, Urška Gantar Rott<br />
Maji so predstavljali dobesedno »najsijajnejšo džungelsko<br />
kamenodobno kulturo«, ki se je razvijala predvsem na področju<br />
današnjih držav Gvatemale, Južne Mehike z Jukatanom,<br />
Belizeja, Hondurasa in El Salvadorja, kjer so gradili tempeljske<br />
komplekse in se v njihovi bližini naseljevali. Majevska kultura<br />
naj bi trajala vsaj dobrih 2500 let, po navedbi mehiškega<br />
narodnega antropološkega muzeja od leta 1000 pr. Kr. do leta<br />
1521. Prva naselja predklasičnega obdobja so sicer nastajala že<br />
od 2000 ali vsaj 1500 let pr. Kr. naprej, vendar mesta z večjimi<br />
stavbami verjetno okrog leta 500 pr. Kr. Klasična doba naj bi se<br />
začela med leti 150 pr. Kr. do 250 po Kr. in trajala do približno<br />
leta 900. Poklasična pa od takrat naprej do začetka 16. stoletja.<br />
Nekateri konec povezujejo s prihodom Špancev leta 1519,<br />
drugi z zavzetjem azteškega imperija leta 1521, tretji pa vsaj z<br />
začasnim zavzetjem majevskega mesta Chichen Itza leta 1531.<br />
Ne glede na vse te neusklajene letnice, je blišč majevske civilizacije<br />
zbledel že nekaj stoletij pred prihodom Špancev, življenje<br />
Majev pa se nadaljuje vse do danes.<br />
Njihov življenjski prostor je zajemal tri območja, ki si jih še<br />
danes deli 20 rodov oz. 6 do 10 milijonov Majev, ki govore<br />
več jezikov. Zaradi preganjanja je njihovo točno število težko<br />
Chichen Itza. Castillo, Kukulkanov tempelj, koledarska piramida. Ob vznožju glavi kače.<br />
Zdravniki v prostem času<br />
mačka; verjetno se matere ne bi lotila, takrat pa je že pritekel<br />
njun lastnik in ji rekel, kako da si je upala poseči med dva tako<br />
velika psa. Mati mu je razburjena rekla, da bi ju moral imeti privezana<br />
in še z nagobčnikom. Mesar ji je ponudil revolver, naj ju<br />
kar ustreli, če misli, da je tako prav. Pa mu je mati dejala, da psa<br />
nista nič kriva, če bi že koga ustrelila, bi ustrelila njega, ki brez<br />
vesti dopušča takšne grozote. Potem je kmalu prišla vojna.<br />
določljivo. Najbolj zgodaj je bilo poseljeno višavje Gvatemale in<br />
zahodnega El Salvadorja (višavski Maji). Najvplivnejša in največja<br />
mesta pa so nastajala na območju vlažnih tropskih gozdov<br />
v Severni Gvatemali, zahodnem Hondurasu in predelih mehiških<br />
držav Chiapas in Tabasco (petenski Maji), kjer se jih je še<br />
do danes ohranilo največ. Tretje področje pa predstavlja pretežno<br />
ravninska džungla severnega Jukatana (jukatanski Maji). Pri<br />
odkrivanju propadlih majevskih mest si pomagajo s satelitskimi<br />
posnetki: barva dreves okrog majevskih ruševin se je spremenila<br />
zaradi uporabljenega apnenca pri nekdanji gradnji. Poleg tega<br />
posnetki kažejo na obseg sekanja dreves. Za apno, potrebno za<br />
kvadratni meter zida, so morali sežgati 20 dreves.<br />
Prvotno obredna središča z velikimi stavbami so postopno<br />
prerasla v majevske mestne države. Zanimivo je, da so vsaj<br />
nekatera mestna središča v neposredni bližini depresij, ki se<br />
v deževni dobi zamočvirijo. To pa so Maji dobro izkoristili v<br />
poljedelske namene. V samih mestih so bila svetišča, palače<br />
z dvorišči, stopnišči, terasami za vladarje in visoko duhovščino,<br />
odprti razsežni trgi, v številnih igrišča za igre z žogo (v<br />
Mezoameriki so jih odkrili preko tisoč). Izven mestnega jedra<br />
pa so v skromnih kolibah živeli preprosti ljudje, včasih tudi več<br />
kilometrov stran od tempeljskega<br />
kompleksa. Maji niso nikoli ustanovili<br />
skupnega imperija in niso<br />
imeli enega vladarja, družba je bila<br />
ohlapna zveza mestnih državic, ki<br />
so jih povezovali skupni jezik, vera<br />
in kultura. Zaradi necentralizirane<br />
razdrobljenosti so si jih osvajalci<br />
le počasi podrejali. Znani so po<br />
izjemnih dosežkih v matematiki,<br />
astronomiji, arhitekturi, slikarski in<br />
kiparski, predvsem reliefni umetnosti<br />
in pisanju.<br />
V matematiki so uporabljali<br />
dvajsetiški sistem in računali z navadnimi<br />
in svetimi števili. Prva so<br />
sestavljale črtice in pike, druga pa<br />
Revija ISIS - Junij 2013<br />
97