Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

aktualno
pa se sladkorju Madžari očitno ne želijo odpovedati, zato ponj
množično hodijo v sosednjo Avstrijo, kjer je sladkor trenutno še
vedno enkrat cenejši.
Za spodbujanja zdravega načina življenja se je z novim davkom
na brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor in/ali sladila, zavzemala
tudi italijanska vlada, a se za ta korak iz uradno neznanega
razloga ni odločila. Predvideva pa se, da je to zahtevala močna
in vplivna italijanska živilska industrija. Tako davek ni zaživel v
praksi, marveč je ostal le mrtva črka na papirju. Dekret, ki so ga
pripravili na MZ in je čakal na obravnavo v parlamentu, je vseboval
vrsto sodobnih ukrepov v podporo zdravju. Davek, ki je takoj
sprožil številne glasne polemike in nasprotovanje tako strokovne
kot tudi laične javnosti, naj bi veljal tri leta in bi znašal 7,16 evra
na 100 litrov pijače. Poleg tega so predvideli še dodatnih 50 evrov
dajatev na vsakih 100 litrov žganih pijač, prodajalcem tobaka
pa prepoveduje prodajo cigaret mlajšim od 18 let. Polnoletnost
mladih kupcev cigaret bodo prodajalci dolžni preverjati na osebni
izkaznici. Tudi Italijo skrbi predvsem debelost otrok in mladine.
Do leta 2025 naj bi se po ocenah prehranske analize univerze
iz Pise s prekomerno težo spopadalo že več kot 20 milijonov
njihovih državljanov.
O dodatni davčni obremenitvi nezdrave hrane in pijače razmišljajo
tudi drugod po Evropi in po svetu. Francija je na primer leta
2012 uvedla davek na sladke pijače kot del boja proti debelosti
prebivalstva v okviru širšega varčevalnega programa. Finska je po
dvanajstih letih, leta 2011, vnovič vpeljala davek na slaščice in s
tem še dopolnila zakonodajo, ki dodatno obdavčuje vse pijače,
ki vsebujejo sladkor. Podoben davek je že dalj časa v veljavi tudi
na Norveškem. O tovrstnih fiskalnih ukrepih razmišljajo še v
nekaterih drugih evropskih državah, na primer Veliki Britaniji, na
Irskem in v Romuniji.
Tik pred vstopom v EU je Hrvaška 4. aprila letos sprožila
zaključne postopke za uvedbo dodatnega davka na kavo in sladke
pijače. Vlada je v sabor poslala predlog zakona o posebnem davku
na kavo in brezalkoholne pijače, s katerim je dodatno obdavčila
vode z dodatki sladkorja in sladil. Naravnih sokov ne bodo
obdavčili. Ukinili pa bodo davek na surovo kavo in kavne lupine
za predelavo. Z novim davkom ne bodo obremenili hrane, namenjene
zadovoljevanju posebnih prehranskih potreb – naravnih
sadnih in zelenjavnih sokov, vode brez dodatkov in brezalkoholnih,
nesladkanih mlečnih pijač. Znižali so davek na kavo v
izdelkih, npr. kavo v čokoladi. Višina posebnega davka na kavo
je odvisna od vsebine posamezne vrste kave v končnem izdelku.
Hrvaško finančno ministrstvo načrtuje, da bo od davka na kavo
v državno blagajno letos priteklo dodatnih 13,7 milijona evrov,
od davka na brezalkoholne pijače pa si obeta 28,5 milijona evrov
priliva.
Medtem ko si številne države prizadevajo za obdavčitev sladkorja,
sladil in maščob, pa so na Danskem po tehtnem premisleku
slednjega ukinili. 1. oktobra 2011 je Danska kot prva država na
svetu uvedla davek na maščobe, v višini 2,15 evra na kilogram
nasičenih maščob. S tem so oblasti želele zmanjšati porabo
maščob – prepričane, da bodo potrošnike spodbudile k uživanju
28 Revija ISIS - Junij 2013
hrane z manj maščobe. Maščobni davek je zajel vse izdelke, ki
vsebujejo nasičene maščobe, vključno s predpripravljenimi jedmi.
Danci, ki veljajo za premišljene, racionalne potrošnike, so v tednu,
preden je davek stopil v veljavo, dobesedno izropali trgovine.
Če so bile oblasti prepričane, da bodo potrošnike spodbudile k
uživanju hrane z manj maščob, pa so bili v konfederaciji danske
industrije skeptični oz. prepričani, da se prehranske navade
ljudi ne bodo bistveno spremenile, pojavila pa se je vrsta novih
(nepričakovanih) težav. Protimaščobni davek je s seboj prinesel
kup administracije, saj zakon določa, da mora vsak proizvajalec,
danski ali tuji, predložiti deklaracijo o vsebnosti nasičenih maščob
v izdelku ter tudi o tem, koliko maščobe je bilo uporabljene
za pripravo izdelka
Danska, ki velja za svetel zgled tudi na področju zdravstva, se je
po slabih dveh letih odločila, narediti korak nazaj. Po mnenju aktualne
levosredinske vlade je pričujoči ukrep v težkih ekonomskih
časih odveč. Odpovedali pa so se tudi napovedanemu davku na
sladkor. Dansko zdravniško združenje načrte vlade sicer obžaluje,
tamkajšnja javnost pa je do tovrstnih obdavčitev zelo kritična, saj
so močno poskočile cene osnovnih prehrambenih proizvodov,
vključno z maslom in smetano.
Je zgolj obdavčitev dovolj?
Da lahko dodatna obdavčitev hrane preveč obremeni predvsem
najrevnejše prebivalstvo, je sicer ena glavnih kritik tovrstne
regulativne politike. Zgled na sosednjem Madžarskem pa kaže
tudi na to, da je davčni izkoristek v praksi lahko precej manjši kot
v teoriji in da lahko povzroči odliv denarja iz države. Madžarska
je z obsežno davčno regulativo zbrala dobro četrtino proračunskih
sredstev manj, kot je načrtovala, povečalo se je nakupovanje
v tujini. Vprašljiv je tudi zdravstveni učinek, saj strokovnjaki
opozarjajo, da bi morala cena nezdrave hrane poskočiti vsaj za 20
odstotkov, da bi to imelo zaznaven vpliv na prehranjevalne navade
prebivalstva. Vsakršno obdavčitev pa mora v praksi spremljati
tudi informiranje in osveščanje laičnega prebivalstva o pravilnem
prehranjevanju ter subvencioniranje zdrave prehrane.
O obdavčitvi prehranskih izdelkov z nasičenimi maščobami že
nekaj časa resno premišljuje tudi Združeno kraljestvo. V skrbi za
zdravje naj bi obdavčili izdelke, ki vsebujejo veliko maščob, kot so
maslo, mleko, sir, pice, meso, olja in predelana hrana. Ali je višja
cena izdelkov z višjo vsebnostjo maščob prava oz. optimalna pot
k izboljšanju zdravja prebivalcev? Ne, je pa veliko preprostejša kot
naporna, kompleksna in trajnostno naravnana zdravstvena vzgoja
in ciljna preventiva težav in zapletov, povezanih s (prekomernim)
uživanjem soli, maščob in sladkorja.
Na angleškem portalu The Healthier Life so prepričani, da so
tovrstni davki namenjeni le »puljenju denarja iz žepa povprečnega
Janeza«. Koncept obdavčitve bi bil razumljiv, sprejemljiv in
upravičen, če bi temeljil na predelani in hitri hrani, v tem primeru
pa želijo obdavčiti nepredelana živila (mleko in mlečne izdelke,
meso in mesne izdelke), pa tudi olja, vključno z oljčnim oljem, ki
ga strokovnjaki celo priporočajo. Vse našteto priča, da je tovrstna
regulativa, skrita za floskulo »skrbi za zdravje prebivalstva«,