Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

aktualno
Tudi v Sloveniji se razmere glede na nekatere kazalce slabšajo.
Za vse to pa smo le malo krivi zdravniki in so najmanj krivi tisti,
ki so v krizi najbolj ranljivi in posebej ogroženi. Ena od možnih
razlag je, da so krizo povzročili nekateri neodgovorni, vendar
vplivni ljudje na vodstvenih položajih v politiki, bančništvu in
gospodarstvu. Vzrok naj bi bil tudi v njihovi osebnostni motenosti
(3).
Ocena vplivov politikov
Ocena vplivov na zdravje (OVZ; v angleščini »Health Impact
Assessment«) je v svetu uveljavljena kombinacija postopkov,
metod in orodij za ocenjevanje politike, programov in projektov
glede njihovih potencialnih učinkov na zdravje prebivalstva. Je
tudi posebna metodologija in orodje horizontalnega vodenja, ki
naj bi spodbujalo interakcije med različnimi deležniki in sektorji.
Izvajanje OVZ potrebuje predvsem »zdravo kmečko pamet« –
sposobnost povezovanja različnih elementov v celostno sliko in
zmožnost povezovanja različnih deležnikov (4), tako da skupaj
delujejo v javno dobro. Ne glede na dostopnost te metodologije
pa jo pri nas veliko premalo in nesistematično uporabljamo. Na
to kažejo prevladujoče vedenje, odločitve in politike, s katerimi
je slovenska politika, brez zadostne udeležbe multidisciplinarne
stroke in vseh drugih deležnikov, ključno prispevala k sedanji
krizi ter negativno vplivala tudi na zdravstvo, zdravja in splošno
blaginjo prebivalcev. Večina tranzicijskih ciljev in praksa so bili
slabo premišljeni in niso bili določeni tudi na podlagi njihovega
potencialnega vpliva na zdravje in blaginjo vseh ljudi.
Da bi lahko vnesli več zdravja v javne politike, smo sodelavci
Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) in Ministrstva za zdravje
(MZ) pripravili vrsto gradiv glede konceptov zdravje v vseh
politikah (ZVP), zmanjševanja neenakosti v zdravju (ZNZ) ter
varovanja posebej ranljivih in ogroženih skupin (4, 5, 6). Vendar
se ti javnozdravstveni koncepti pogosto lažje prenašajo v retoriko
kot prakso. Dosežena raven osveščenosti glede priporočil za doseganje
boljšega zdravja, večje blaginje in večje enakosti v zdravju
je med slovenskimi politiki in gospodarstveniki še vedno nizka.
Tudi ocena vplivov politikov in politik na zdravje ter uvedba rutinskih
medsektorskih pristopov ostaja izziv. Nedavni protesti po
vsej državi so bili tudi izraz nemoči strokovnjakov, ki so, skupaj
z drugimi državljani, na ta način izrazili željo po spremembah in
drugačnem ravnanju ljudi na vodstvenih položajih. Pomembno
je povrniti ljudem optimizem in zaupanje v prihodnost. Pri tem
mora biti glas tistih, ki so odgovorni za oceno vplivov na zdravje,
slišen, kot je glas ekonomistov in finančnikov. Zato je skrajni
čas, da tudi vsi zdravniki in drugi zdravstveni delavci v Sloveniji
začnemo bolj intenzivno opozarjati ljudi na nevarnosti in si
prizadevati tudi za bolj pravično porazdelitev moči, denarja in
sredstev v družbi.
Psihološke raziskave o vzrokih za
finančno krizo v svetu
Da bi razložili vzroke za nepravično porazdelitev moči, denarja
in virov, zanemarjanja družbene odgovornosti ter posledične
20 Revija ISIS - Junij 2013
krize, ki ji ni videti konca, so se raziskovalci na različnih koncih
sveta lotili proučevanja do sedaj spregledanega slabega vodenja
držav in gospodarstev. V številnih primerih so politične odločitve
slabo premišljene, nepotrebne in neupravičene. Posledično se tudi
evropske države hitro spreminja in pogosto sploh ni jasno, kakšen
vpliv bodo imele politične in gospodarske spremembe na zdravje,
enakopravnost in blaginjo ljudi. Komisija za socialne determinante
zdravja pri Svetovni zdravstveni organizaciji opozarja, da
je v globaliziranem svetu potreba po upravljanju, ki temelji na
enakopravnosti, prisotna na vseh ravneh, od majhne skupnosti do
svetovnih institucij (4).
Kaj je razlog, da tolikšno število ljudi, zlasti na vodstvenih položajih
v politiki, bančništvu in gospodarstvu, tega ne upošteva,
se neetično vede in krši družbene norme? Možen odgovor se
skriva v specifični osebnostni strukturi teh ljudi, ki se predvsem s
pomočjo laži, prevar in manipuliranja dokopljejo do vodstvenih
položajev. Zdi se, da so celo ponosni na svojo sposobnost laganja
in manipuliranja. Raziskave kažejo, da pri teh ljudeh ni opaziti
fizioloških reakcij, povezanih s čustvi, kot pri drugih ljudeh. So
čustveno plitki, osiromašeni, tudi otopeli. V psihiatriji so takšne
osebnosti označili kot psihopatske, disocialne, sociopatske ali antisocialne.
Raziskave, ki so jih v zadnjem desetletju v svetu izvedli
vodilni raziskovalci, kot so Hare, Babiak, Board, Fritzen, Boddy
in drugi, nakazujejo povezavo med psihopatijo in slabo vodstveno
prakso finančnih in gospodarskih elit ter globalno finančno
krizo (3, 7, 8, 9, 10, 11). Med njimi je bil najbolj temeljit Boddy,
ki je razvil teorijo (»The corporate theory of the global financial
crisis«) o »korporacijskih psihopatih« na vodstvenih položajih v
sodobnih finančnih institucijah, ki imajo dovolj moči in vpliva na
moralno klimo, da so zakuhali sedanjo krizo (3). Seveda je danes
tudi brez tega veliko ljudi egocentričnih, čustveno hladnih, neempatičnih,
površnih v odnosih in se tudi antisocialno vedejo. Prav
pohlep po materialnih dobrinah in privilegijih ter doživljajska
otopelost množic pomembno vplivata na poglabljanja krize in
brezpravja. Vendar Hare pojasnjuje, da na psihopatijo ne moremo
sklepati le na podlagi posameznih značilnosti (7).
Veljavni kriteriji za merjenje psihopatije so bili preizkušeni na
različnih populacijskih skupinah. Ugotovitve raziskav so šokirale
svet. Ni večjih značajskih razlik med serijskimi psihopatskimi
morilci, ki uničujejo posameznike in njihove družine, ter psihopati
na vodstvenih položajih, ki lahko uničijo podjetja, gospodarstva
in celoten svet (3, 7, 11). Psihopate privlačijo denar, ugled,
privilegiji in moč. Tega ne primanjkuje na vodstvenih položajih
v političnem, bančnem in gospodarskem sektorju; tudi v verskih
hierarhijah. Značilno za te ljudi je, da se skušajo povzpeti nad
druge s pomočjo laži, zavajanj, spletk in drugih manipulacij.
Samo en »kompenziran« psihopat na vodstvenem položaju
lahko ogrozi zdravje in blaginjo mnogih nič hudega slutečih in
zaupljivih ljudi. Pri tem se verjetno sploh ni sposoben zavedati
nemoralnosti in neetičnosti svojega početja. Za psihopate je
značilno pestro antisocialno vedenje. Ne izbirajo le določenega
antisocialnega vedenja, ampak poskušajo vse, da bi se okoristili na
račun drugih. Boddy ugotavljajo, da psihopati 25-krat pogosteje