Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Tikal. Levo nevarno strmo stopnišče.
in spuščajoča se kača, ki konča ob kamnitih kačjih glavah ob
vznožju stopnišča.
Teokratska vladavina je slonela na piramidni večplastni sestavi
prebivalstva. Na vrhu je bil božji otrok Ahau oz. gospod, kralj z
družino, sledili so vojaški poglavarji, visoki plemiči in plemkinje,
duhovniki, na dvoru so bili tudi dvorni pritlikavci in godbeniki.
Pomembni so bili tudi duhovniški pisarji, ki so nadzirali in
vodili obrede. Med nižjimi sloji so bili trgovci in rokodelci različnih
strok, ki so izdelovali tkanine, izdelke iz žadu podobnega
materiala, nakit in okrasje iz perja, predvsem iz repa redke ptice
kvecala, tukanov ali papig. Imeli so tudi dobro razvito kiparstvo
in slikovito barvasto lončenino. Po nekaterih navedbah so
umetniki in rokodelci »luksuznih« predmetov spadali v višji sloj.
Večino prebivalstva so predstavljali poljedelci, ki so živeli na
obrobjih mestnih središč v skromnih kočah iz blata. Poleg koruze
so gojili buče, fižol, sladki krompir, bombaž, konopljo, tobak,
uživali so v kakavu, ki so ga sladili z medom (v votlih drevesih
so gojili čebele brez žela), Azteki pa z vanilijo. Mimogrede,
beseda kakav izvira iz majevske besede za kakavovec cacahuatl,
čokolada pa iz azteške besede xocolatl s pomenom grenka voda.
Carel Linne je poimenoval kakavovo drevo Theobroma cacao,
Zdravniki v prostem času
Tikal. Tempelj I se je prikazal iz jutranjih meglic.
kar pomeni pijača bogov, to ime je izpeljal iz grških besed theos
- bog in broma - pijača. John Q. Tullius je rekel: »Devet od
desetih ljudi ljubi čokolado. Deseti vedno laže.«
Iz drevesa sapotilje so pridobivali lepilo in pravi žvečilni gumi,
ki ga je leta 1869 po prihodu iz Mehike populariziral William
Wrigley. Prehrano so dopolnjevale deloma gojene ribe, purani
in divjačina. Ob skromnem primitivnem orodju, kopalnih palicah
za delanje lukenj za saditev semen in lesenih rovačah, pluga
niso poznali, so jim bili v veliko pomoč namakalni sistemi.
Tanko plast zemlje so za nekaj let »pognojili« s sežiganjem pri
krčenju gozdov.
Del pridelka so morali oddati gospodi. Za propad Majev je bilo
verjetno usodno njihovo ekstenzivno kmetijstvo. Manj naporno
kmetijstvo jim je omogočalo tudi sodelovanje pri gradnji piramid,
vendar brez kovinskega orodja, brez vozil na kolesih, brez
tovornih živali. Pri prevozu gradbenega materiala, predvsem
v nižinski džungli, so bile najbolj pomembne naravne vodne
poti in povezujoči kanali (ki so jih odkrili sateliti), saj v džungli
ni bilo mogoče graditi ustreznih cest. Vseeno so bila nekatera
mesta povezana s cestami, tlakovanimi s ploščami iz apnenca.
Revija ISIS - Junij 2013
99