Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Medicina<br />
Poudarek je dal predvsem področju molekularne biologije.<br />
Na primerih patentiranja izumov, ki se nanašajo na genomske<br />
sekvence DNK in npr. humane zarodne celice, je poskušal<br />
postaviti teze, da mora biti etika kompetentno informirana, da<br />
mora zavestno prevzemati odgovornost za jutri in pojutrišnjem,<br />
če naj medicinska znanost optimalno deluje v korist pacientov.<br />
Prof. Strauß je svetovno priznan strokovnjak, zlasti na področju<br />
avtorskega prava.<br />
Med nami je bil tudi predsednik Evropske akademije znanosti<br />
in umetnosti akad. prof. dr. Feliks Unger iz Salzburga, ki je<br />
govoril predvsem o vlogi univerz na področju evropskega zdravstva<br />
in medicine, s posebnim poudarkom na etičnih vrednotah.<br />
O avtonomiji znanosti je razpravljal prof. dr. Ludvik Toplak,<br />
prorektor Univerze Alma Mater Europaea v Salzburgu in<br />
ustanovitelj Evropskega središča v Mariboru. »Znanost je danes<br />
podvržena številnim pritiskom, zlasti ekonomskim, političnoideološkim<br />
in še drugim interesom. V medicini je zahvaljujoč<br />
visoko razviti profesionalni kulturi, kljub turbulencam, uspelo<br />
zadržati visoko stopnjo etične odgovornosti, ki pa jo je potrebno<br />
trajno potrjevati,« so bile zaključne misli prof. Toplaka.<br />
Področje forenzične medicine in etičnih vrednost na tem<br />
področju je bila glavnina razprave prof. dr. Jožeta Balažica,<br />
predstojnika Inštituta za sodno medicino v Ljubljani. Poudaril<br />
je, da se je zanimanje za človeški biološki material in trupla<br />
močno povečalo, in se v delu svojega predavanja dopolnjeval s<br />
predavanjem prof. Šlausa. Tudi pri uporabi biološkega materiala<br />
in človeških trupel morajo veljati najvišje etične norme, je bila<br />
vodilna misel tudi prof. Balažica.<br />
Sobotno srečanje je zaključil teolog akad. prof. dr. Jože Krašovec<br />
z mislimi: »Novi tehnološki in tehnokratski pogoji so svet spremenili<br />
v globalno vas: znanstvenike, mislece in teologe vabijo<br />
k tesnemu sodelovanju in profesionalni solidarnosti. Vprašanje<br />
avtoritete in zaupanja do znanstvenikov in voditeljev je še toliko<br />
bolj postalo temeljni etični problem. Javnost od znanstvenih<br />
in akademskih voditeljev pričakuje popolno predanost stroki,<br />
profesionalno pristojnost in budnost do nosilcev oblasti.«<br />
Vabilu na letošnji simpozij so se odzvali izjemni strokovnjaki<br />
različnih področij iz domovine in tujine, kar štejemo za veliko<br />
priznanje našemu delu. Da je bila izbrana tema zelo aktualna<br />
in tudi družbeno pomembna, nam je potrdila tudi prisotnost<br />
akad. prof. dr. Žekša, ki se je udeležil simpozija kot predstavnik<br />
kabineta predsednika države.<br />
Najpomembnejše sporočilo letošnjega simpozija je polemični<br />
interdisciplinarni pristop pri vzpodbujanju in ohranjanju etičnih<br />
vrednot. Etičnih vrednot v medicini se učimo že v študentskih<br />
letih, utrjevati in nadgrajevati pa jih je treba vse življenja, da bo<br />
stranpoti čim manj. Razprave in zaključki srečanja bodo gotovo<br />
v pomoč pravnikom in zdravnikom pri poklicnem delu, zlasti<br />
pa še zdravnikom pri presojanju in odločitvah o podaljševanju<br />
življenja neozdravljivo bolnim. Ob simpoziju je izšel zbornik<br />
povzetkov, v pripravi pa je monografija izbranih poglavij.<br />
E-naslov: jelkarebersekgorisek@gmail.com<br />
Drugo srečanje DiaMind<br />
(Diabetes & Mind)<br />
Jurij Hanžel<br />
Tudi na drugem srečanju DiaMind (Diabetes & Mind) z<br />
mednarodno udeležbo, ki je potekalo 4. aprila v Mestnem<br />
muzeju v Ljubljani, je bila rdeča nit opolnomočenje ljudi s<br />
sladkorno boleznijo. V prvem delu so udeleženci sodelovali<br />
v dveh izkustvenih delavnicah, v drugem pa prisluhnili trem<br />
krajšim predavanjem. Pester nabor tem je pritegnil 100 udeležencev<br />
različnih poklicev: od zdravnikov in medicinskih<br />
sester, prek psihologov in dietetikov do psihoterapevtov in<br />
študentov medicine.<br />
Po pozdravnem nagovoru soorganizatorja srečanja in predsednika<br />
društva DRZNI (Društvo za ZNanost in Izobraževanje,<br />
http://www.drzni.si/diamind/) dr. Mihe Kosa smo se udeleženci<br />
razdelili v dve skupini, ki sta se izmenoma udeležili dveh izkustvenih<br />
delavnic, ki sta ju vodila prof. Bob Anderson in prof.<br />
Laurie Ruggiero.<br />
Prof. Bob Anderson je psiholog in profesor medicinskega<br />
izobraževanja na Univerzi v Michiganu v ZDA. V svoje delo<br />
68 Revija ISIS - Junij 2013<br />
z ljudmi, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2, je kot prvi uvedel<br />
pojem opolnomočenja. V tem kontekstu opolnomočenje<br />
pomeni proces, v katerem oseba razvije svojo lastno sposobnost,<br />
da postane odgovorna za svoje odločitve (1). Opolnomočena<br />
oseba ima dovolj znanja za sprejemanje racionalnih odločitev,<br />
dovolj sredstev (v najširšem pomenu besede) za njihovo izvedbo<br />
in dovolj izkušenj, da oceni učinkovitost svojih dejanj (1). Svojo<br />
bolezen vodi in obvladuje bolnik, zdravstveni delavec pa mu je<br />
pri tem le v pomoč. Klasični način vodenja sladkorne bolezni,<br />
pri katerem zdravstveni delavec svetuje in odreja, bolnik pa<br />
skuša izpolniti navodila, ima lahko namreč ravno nasproten učinek<br />
– nejevoljo bolnika in še slabšo urejenost sladkorne bolezni<br />
kot prej. Na papirju in v teoriji se zdi opolnomočenje imenitno,<br />
pravi izziv pa se skriva v prenosu v prakso. Prve korake k temu<br />
smo naredili med izkustveno delavnico, obogateno z igro vlog,<br />
ogledom videoposnetkov pogovorov med bolniki in izobraževalci<br />
ter razpravo v manjših skupinah. V drugem delu delavnice<br />
pa je profesor predstavil patofiziologijo debelosti in kajenja – to
Change language