Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Medicina<br />
Novost za klinične zdravnike in mikrobiologe<br />
Uvajanje testiranja občutljivosti<br />
za protimikrobna zdravila po<br />
smernicah EUCAST v Sloveniji<br />
Iztok Štrumbelj, Andrej Golle, Miroslav Petrovec, Mateja Pirš, Mario Poljak, Katja Seme<br />
V tem kratkem prispevku je le oris vsebin, ki jih vsebujejo<br />
smernice. Odgovori na številna vprašanja bodo na voljo na 4.<br />
Likarjevem simpoziju, ki bo 19. junija 2013 v Ljubljani –<br />
vljudno vabljeni. Srečanje je namenjeno širšemu krogu udeležencev,<br />
saj bodo na njem predstavljene teme, ki so temelj<br />
za razumevanje pomembnih vsakodnevnih mikrobioloških<br />
izvidov, antibiogramov.<br />
Živimo v obdobju, ko je odpornost bakterij postala urgenten<br />
globalni problem. Mednarodne smernice za testiranje občutljivosti<br />
so prvi korak k spoznavanju in merjenju problema.<br />
Kako nastanejo smernice za testiranje občutljivosti<br />
za protimikrobna zdravila<br />
Prva stopnja je določitev minimalnih inhibitornih koncentracij<br />
(MIK-ov) posameznega antibiotika za posamezne vrste bakterij<br />
z ustrezno standardizirano dilucijsko metodo. MIK je najmanjša<br />
koncentracija antibiotika, ki in vitro zaustavi razmnoževanje<br />
bakterij. Ko so znane MIK, je potrebno določiti »mejno vrednost«<br />
(angl. »breakpoint«), to je MIK, ki ima določen pomen.<br />
Za različne namene so izredno pomembne ekološke mejne<br />
vrednosti MIK (»ECOFF«), ki pa se ne uporabljajo za klinične<br />
namene.<br />
Za usmerjanje zdravljenja pri bolniku uporabimo klinične mejne<br />
vrednosti MIK, ki jih praviloma izražamo v znanih kategorijah<br />
občutljivost (S), intermediarna občutljivost (I) in odpornost (R).<br />
Zapleteni proces določanja kliničnih mejnih vrednosti je opisan<br />
na spletni strani www.eucast.org/setting_breakpoints. Navedimo<br />
le vrsto podatkov, ki so potrebni za proces odločanja: odmerki<br />
in indikacije zdravila, distribucije MIK pri različnih vrstah<br />
mikroorganizmov, farmakološki in farmakodinamični podatki<br />
– ki se strnejo v simulaciji Monte Carlo, in podatki o kliničnih<br />
preskušanjih in izkušnjah.<br />
Ko so znane mejne vrednosti MIK, se lahko s primerjavo MIK<br />
in zaviralnih con določi tudi mejne vrednosti con za disk-difuzijski<br />
antibiogram, ki je najpogosteje uporabljena metoda<br />
za določanje občutljivosti bakterij za antibiotike. Ta proces<br />
izvedejo ekspertne organizacije, na primer ameriška organizacija<br />
CLSI (Clinical Standards Laboratory Institute) in evropska<br />
organizacija EUCAST (European Committee on Antimicrobial<br />
Susceptibility Testing). Za umerjanje komercialnih metod za<br />
62 Revija ISIS - Junij 2013<br />
antibiogram (npr. gradientna difuzija antibiotika iz lističev;<br />
avtomatske strojne metode) poskrbijo proizvajalci, ne omenjene<br />
organizacije.<br />
Rezultati so odvisni od uporabe metod, ki jih omenjeni organizaciji<br />
natančno predpišeta. Končni rezultat je včasih odvisen<br />
od posebnih metod za določanje mehanizmov odpornosti (npr.<br />
odpornost proti vankomicinu), vedno pa je odvisen od identifikacije<br />
mikroorganizmov, ki mora biti včasih bolj, včasih manj<br />
natančna – včasih zadostuje identifikacija do rodu, včasih pa je<br />
nujno poznati vrsto (species) mikroorganizma.<br />
Na tej točki se klinična mikrobiologija sreča s kliničnim zdravnikom.<br />
Vsega se namreč ne da izraziti z znamenitimi črkami S,<br />
I in R. Gre za več področij: intrinzična odpornost posameznih<br />
vrst, prenosljivost rezultata enega testiranega antibiotika na<br />
druge antibiotike, omejitve pri posameznih bakterijskih vrstah,<br />
pomen mehanizmov odpornosti (včasih za klinično kategorizacijo,<br />
včasih za potrebne epidemiološke ukrepe), omejitve veljavnosti<br />
rezultata na zgolj sinergistično delovanje posameznih<br />
antibiotikov ali na posamezne organske sisteme (npr. sečila ali<br />
okužbo osrednjega živčevja ali izven njega), opozorila na možen<br />
hiter razvoj odpornosti pri posameznih vrstah…<br />
Uvedba EUCAST-smernic v Sloveniji<br />
Pri nas zaenkrat uporabljamo ameriške smernice CLSI, drugod v<br />
Evropi pa že močno prevladujejo evropske smernice EUCAST, ki<br />
jih bomo v Sloveniji uvedli 1. januarja 2014 – do takrat moramo<br />
mikrobiologi poleg uvedbe novih mikrobioloških metod poskrbeti<br />
tudi za dobro obveščenost kliničnih zdravnikov. Uvedbi EUCAST-a<br />
je namenjen 4. Likarjev simpozij, ki v ospredje postavlja teme, kjer<br />
se srečata klinična mikrobiologija in lečeči zdravnik.<br />
EUCAST deluje kot stalni odbor v sklopu Evropskega združenja<br />
za klinično mikrobiologijo in infekcijske bolezni<br />
(ESCMID – European Society of Clinical Microbiology and<br />
Infectious Diseases), tesno pa je povezan z ECDC (European<br />
Centre for Disease Prevention and Control) in evropsko agencijo<br />
za zdravila (EMA – European Medicines Agency).<br />
EUCAST postavlja evropske smernice za antibiogram – delo<br />
odbora bo predstavljeno na simpoziju, opisano pa je tudi v<br />
množici dokumentov, ki so prosto dostopni na spletni strani<br />
EUCAST-a (www.eucast.org). V Sloveniji se z metodami za<br />
ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila, pa tudi