20.09.2013 Views

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Medicina<br />

Novost za klinične zdravnike in mikrobiologe<br />

Uvajanje testiranja občutljivosti<br />

za protimikrobna zdravila po<br />

smernicah EUCAST v Sloveniji<br />

Iztok Štrumbelj, Andrej Golle, Miroslav Petrovec, Mateja Pirš, Mario Poljak, Katja Seme<br />

V tem kratkem prispevku je le oris vsebin, ki jih vsebujejo<br />

smernice. Odgovori na številna vprašanja bodo na voljo na 4.<br />

Likarjevem simpoziju, ki bo 19. junija 2013 v Ljubljani –<br />

vljudno vabljeni. Srečanje je namenjeno širšemu krogu udeležencev,<br />

saj bodo na njem predstavljene teme, ki so temelj<br />

za razumevanje pomembnih vsakodnevnih mikrobioloških<br />

izvidov, antibiogramov.<br />

Živimo v obdobju, ko je odpornost bakterij postala urgenten<br />

globalni problem. Mednarodne smernice za testiranje občutljivosti<br />

so prvi korak k spoznavanju in merjenju problema.<br />

Kako nastanejo smernice za testiranje občutljivosti<br />

za protimikrobna zdravila<br />

Prva stopnja je določitev minimalnih inhibitornih koncentracij<br />

(MIK-ov) posameznega antibiotika za posamezne vrste bakterij<br />

z ustrezno standardizirano dilucijsko metodo. MIK je najmanjša<br />

koncentracija antibiotika, ki in vitro zaustavi razmnoževanje<br />

bakterij. Ko so znane MIK, je potrebno določiti »mejno vrednost«<br />

(angl. »breakpoint«), to je MIK, ki ima določen pomen.<br />

Za različne namene so izredno pomembne ekološke mejne<br />

vrednosti MIK (»ECOFF«), ki pa se ne uporabljajo za klinične<br />

namene.<br />

Za usmerjanje zdravljenja pri bolniku uporabimo klinične mejne<br />

vrednosti MIK, ki jih praviloma izražamo v znanih kategorijah<br />

občutljivost (S), intermediarna občutljivost (I) in odpornost (R).<br />

Zapleteni proces določanja kliničnih mejnih vrednosti je opisan<br />

na spletni strani www.eucast.org/setting_breakpoints. Navedimo<br />

le vrsto podatkov, ki so potrebni za proces odločanja: odmerki<br />

in indikacije zdravila, distribucije MIK pri različnih vrstah<br />

mikroorganizmov, farmakološki in farmakodinamični podatki<br />

– ki se strnejo v simulaciji Monte Carlo, in podatki o kliničnih<br />

preskušanjih in izkušnjah.<br />

Ko so znane mejne vrednosti MIK, se lahko s primerjavo MIK<br />

in zaviralnih con določi tudi mejne vrednosti con za disk-difuzijski<br />

antibiogram, ki je najpogosteje uporabljena metoda<br />

za določanje občutljivosti bakterij za antibiotike. Ta proces<br />

izvedejo ekspertne organizacije, na primer ameriška organizacija<br />

CLSI (Clinical Standards Laboratory Institute) in evropska<br />

organizacija EUCAST (European Committee on Antimicrobial<br />

Susceptibility Testing). Za umerjanje komercialnih metod za<br />

62 Revija ISIS - Junij 2013<br />

antibiogram (npr. gradientna difuzija antibiotika iz lističev;<br />

avtomatske strojne metode) poskrbijo proizvajalci, ne omenjene<br />

organizacije.<br />

Rezultati so odvisni od uporabe metod, ki jih omenjeni organizaciji<br />

natančno predpišeta. Končni rezultat je včasih odvisen<br />

od posebnih metod za določanje mehanizmov odpornosti (npr.<br />

odpornost proti vankomicinu), vedno pa je odvisen od identifikacije<br />

mikroorganizmov, ki mora biti včasih bolj, včasih manj<br />

natančna – včasih zadostuje identifikacija do rodu, včasih pa je<br />

nujno poznati vrsto (species) mikroorganizma.<br />

Na tej točki se klinična mikrobiologija sreča s kliničnim zdravnikom.<br />

Vsega se namreč ne da izraziti z znamenitimi črkami S,<br />

I in R. Gre za več področij: intrinzična odpornost posameznih<br />

vrst, prenosljivost rezultata enega testiranega antibiotika na<br />

druge antibiotike, omejitve pri posameznih bakterijskih vrstah,<br />

pomen mehanizmov odpornosti (včasih za klinično kategorizacijo,<br />

včasih za potrebne epidemiološke ukrepe), omejitve veljavnosti<br />

rezultata na zgolj sinergistično delovanje posameznih<br />

antibiotikov ali na posamezne organske sisteme (npr. sečila ali<br />

okužbo osrednjega živčevja ali izven njega), opozorila na možen<br />

hiter razvoj odpornosti pri posameznih vrstah…<br />

Uvedba EUCAST-smernic v Sloveniji<br />

Pri nas zaenkrat uporabljamo ameriške smernice CLSI, drugod v<br />

Evropi pa že močno prevladujejo evropske smernice EUCAST, ki<br />

jih bomo v Sloveniji uvedli 1. januarja 2014 – do takrat moramo<br />

mikrobiologi poleg uvedbe novih mikrobioloških metod poskrbeti<br />

tudi za dobro obveščenost kliničnih zdravnikov. Uvedbi EUCAST-a<br />

je namenjen 4. Likarjev simpozij, ki v ospredje postavlja teme, kjer<br />

se srečata klinična mikrobiologija in lečeči zdravnik.<br />

EUCAST deluje kot stalni odbor v sklopu Evropskega združenja<br />

za klinično mikrobiologijo in infekcijske bolezni<br />

(ESCMID – European Society of Clinical Microbiology and<br />

Infectious Diseases), tesno pa je povezan z ECDC (European<br />

Centre for Disease Prevention and Control) in evropsko agencijo<br />

za zdravila (EMA – European Medicines Agency).<br />

EUCAST postavlja evropske smernice za antibiogram – delo<br />

odbora bo predstavljeno na simpoziju, opisano pa je tudi v<br />

množici dokumentov, ki so prosto dostopni na spletni strani<br />

EUCAST-a (www.eucast.org). V Sloveniji se z metodami za<br />

ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila, pa tudi

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!