Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

intervju
Delo v operacijski dvorani je zahtevno, a zanimivo.
počnem in kako razporedim svoj prosti čas, najprej vpliva na
mojo družino. Otroci težko razumejo, da se moramo zdravniki
po prihodu domov izobraževati, učiti. So pa prioritete glede
na okoliščine različne. Večkrat se je treba sproti prilagajati in
ne preveč komplicirati. Ženina pomoč in razumevanje sta tu
dobrodošla.
Kako ste se odločili za študij medicine in kaj je tisto, kar
vas privlači pri opravljanja vašega poklica?
Ob koncu gimnazije sem premišljeval, kaj bi rad v življenju delal
in na kateri študij bi se za to moral vpisati. Na informativni dan
sem šel še na FDV, smer novinarstvo, kjer nisem imel dobrega
občutka, česar pa za Medicinsko fakulteto nisem mogel trditi. In
tam sem pristal. Zdelo se mi je, da bom tudi po končanem zelo
zanimivem študiju še vedno imel precej možnosti, kaj bom delal.
Ali z ljudmi ali v laboratoriju ali akademsko kariero ali na terenu
ali v zdravstvenem domu. Pri zdravljenju duha in telesa. Pri delu
pa bom lahko uporabljal sebe celega, tako z rokami in glavo,
spremenil stvari na boljše, našel rešitev za težave. In ne samo s
pacienti, ampak tudi organizacijsko. S kolegi specializanti anesteziologije
smo tako precej dejavni v naši sekciji, ki se zavzema
za izboljšanje specializacije iz anesteziologije. Pridružil sem se
tudi Komisiji za mlade zdravnike, ker se s podobnimi težavami
srečujejo tudi specializanti drugih specialnosti.
Dobrega zdravnika odlikuje srčnost in razum. So po
vašem mnenju te lastnosti ovira ali prednost?
Nujne za uspešnega zdravnika! Kdo je na primer za mojo babico
dober zdravnik? Tisti, ki je načitan o vsem z njegovega področja,
pelje stroko dalje, a pacienta komaj opazi, da je tam? Ali drugi, ki
pozna aktualne smernice, se pa s pacientom pogovori o njegovih
težavah, skrbeh in je prijazen? Ta prijazen! Za drugo ji je vseeno,
saj je zdravnik in nekaj mora že vedeti. Seveda potrebujemo oba
in s sodelovanjem lahko oba veliko pridobita, največ pa pacienti.
44 Revija ISIS - Junij 2013
Kateri zgledi so tisti, ki vlečejo mladega
zdravnika: ugled, denar ali predanost delu?
Vsak ima svojo predstavo dobrega zdravnika. Za
nekatere je bolj pomemben zaslužek, za druge
zadovoljstvo ob dobro opravljenem delu, spet
tretji izpostavijo družbeni status. Mislim, da vsi
hodimo v službo zato, da zaslužimo plačo in hkrati
po najboljših močeh pomagamo pacientom. Ko
pogledam nazaj v študentska leta, bi morda rekel,
da vsega po malo. Zagotovo je dober zdravnik tudi
motiviran zdravnik – kakšen je njegov največji
osebni motiv, je stvar posameznika.
Je za vas znanje vrednota?
Vsekakor. Da je znanje dejansko denar, sem
dokončno ugotovil ob obnovi hiše, ko sem svoje
znanje lahko odlično uporabil ob argumentaciji o
neustrezno opravljenih delih. Takrat je to dejansko
pomenilo nižji račun in popravilo napak. V
medicini je znanje še toliko bolj pomembno, ker se
ukvarjamo s pacienti, pri katerih pa ni veliko, če sploh kaj možnosti
popravkov napak. Znanje je drago, a hkrati lažje dostopno
preko elektronskih medijev, kot še pred nekaj leti.
Komisija za mlade zdravnike ni nekaj novega, pa vendar
v preteklosti ni povsem zaživela. Ob spremenjenih
družbenih razmerah pa je zopet prisotna težnja po
močnejši vlogi mladih. Kako deluje komisija, kdo ali kaj
jo sestavlja ter kako organizacijsko delujete? Kakšni
so vaši cilji, kaj konkretno želite doseči?
Do pred kratkim je bila pot diplomanta medicinske fakultete
jasna. Pripravništvo, strokovni izpit, sekundariat in v tem
času trije razpisi. V enem si našel nekaj, kar te je zanimalo, in
verjetno si nekaj tega v okviru sekundariata tudi že delal. Takrat
je sistem deloval in lahko rečem, da so bile potrebe po komisiji
povsem drugačne kot dandanes. S spremenjeno situacijo
na področju zaposlovanja mladih zdravnikov, z mrzličnim
zmanjševanjem stroškov na vseh koncih in krajih in hkrati brez
jasne strategije razvoja tako kadrov kot navsezadnje celotnega
zdravstva, so se spremenile tudi razmere za mlade zdravnike.
Poleg reševanja posameznih problemov se čedalje pogosteje od
nas pričakuje tudi nove, sveže ideje, česar sem osebno zelo vesel.
Komisija je sestavljena trenutno iz štirih članov, vsi smo specializanti,
a različnih specialnosti. Želja je, da se nam v prihodnosti
pridruži še kakšen član ali dva, da bo delo lažje. Prav
tako bi radi v naše delo vključili tudi študente zadnjih letnikov
medicinskih fakultet, ki se že spogledujejo z zdravniško službo
in se bodo v kratkem srečali z istimi problemi, kot jih imamo
mladi zdravniki. V prvi fazi želimo, kolikor je to sploh mogoče,
pomagati reševati problem brezposelnih mladih zdravnikov
in mladih zdravnikov specialistov, ki po končani specializaciji
ostanejo brez službe. To je enostavno nesprejemljivo. Vendar
je vseh problemov tako veliko, da smo oblikovali posamezne