Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem času
Chichen Itza. Rilčaste glave boga dežja Chaca. Palenque. Štukature, levo spodaj glifi.
20 slikovnih znamenj oz. glifov. Še pred Indijci in Evropejci so
razumeli in praktično uporabljali pojem ničle (v obliki školjke).
Števila so pisali od zgoraj navzdol in od leve proti desni. Računali
so s celimi števili. Natančna astronomska opazovanja in računske
meritve so omogočali oblikovanje natančnih koledarjev.
Maji so poznali več vrst koledarjev, ki so jih med seboj povezovali.
Najpomembnejši je bil verski oziroma obredni koledar
(tzolkin), sestavljen iz 13 obdobij po 20 dni (skupaj 260 dni).
365-dnevni astronomski sončev koledar (haab) je imel 19
mesecev, 18 po 20 dni (skupno 360) in enega s 5 dnevi, ki naj bi
prinašali nesrečo (skupno 365 dni). Točnost njihovega sončevega
koledarja (bolj točna od gregorijanskega in julijanskega) je
skoraj identična s sodobnim izračunom astronomskega.
Za Maje so bili dnevi bogovi: vsak dan v posameznem od obeh
omenjenih koledarjev je imel število in sliko oz. glif božanstva.
Uporabljali so 19 glifov za mesece, 20 pa za dneve. Tzolkinov
dan je bil sestavljen iz enega od števil od 1 do 13 in enega od
20 glifov za dneve, Haabov dan pa poleg števila še enega od 19
glifov za mesece. Vsak dan je tako imel štiri oznake, kombinacija
vseh štirih elementov (številk in imen božanstev verskega in
astronomskega koledarja) se je ponovila šele po 18.980 dnevih oz.
52 letih, kar moderni raziskovalci imenujejo koledarski krog.
Za določevanje časovnih razdobij, daljših od 52 let, so uporabili
koledar dolgega štetja časa, ki je omogočil absolutno datiranje
dogodkov. Ta neciklični dvajsetiški koledar je uporabljalo več
kultur v Srednji Ameriki, kot prvi verjetno Olmeki, Maji pa
so ga izpopolnili. Koledar dolgega štetja določa dan s štetjem
števila dni od domnevnega začetka sveta, ki naj bi bil po Majih
v tzolkinu dan 4 Ahau in v haabu 8. dan meseca Cumku, po
gregorijanskem koledarju pa 11. avgust leta 3114 pr. Kr. Za
98 Revija ISIS - Junij 2013
preostale koledarje (baje skupno 17) je potrebno zahtevnejše
znanje astronomije, matematike itd.
Koledarski sistem se je odražal tudi v arhitekturi. Vsaka zgradba
Majev in nekaterih drugih mezoameriških kultur, npr. tajinska
piramida s 365 vdolbinami, je okamneli koledar. Maji so bili
obsedeni z datumskim označevanjem, ki so ga arheologi tudi
najprej razvozlali, ko so prepoznali smisel črtic in pik ter včasih
prav grotesknih glifov. Na skoraj vseh stavbah, stopniščih in
posvetilnih ploščah, stelah, v štukaturah, so poleg drugega vklesani
datumi, ki so jih po določenih razdobjih dopolnjevali oz.
dodajali, vključno z gradnjo nove stavbe oz. objekta. V klasični
dobi so bili skoraj vsi napisi opremljeni z datumi, ki jih lahko
do dneva natančno postavimo v naš koledar. Točnost datumov
so potrdile tudi radiokarbonske in za keramiko termoluminiscenčne
preiskave.
V središču jukatanskega majevskega mesta Chichen Itza je
simetrično grajen piramidast Kukulcanov tempelj oz. Castillo
(Kukulcan je majevska pernata kača oz. azteška Quetzalcoatl, ista
pernata kača tudi v olmeški in tolteški kulturi), ki v bistvu predstavlja
sončni koledar in povezavo s svetim koledarjem. Sedanji
tempelj je nadzidan preko prvotnega luninega. Ima štiri stopnišča
po 91 stopnic, zmnožek teh števil (4 x 91) znese 364, skupno z
zgornjo teraso pa predstavlja 365 koledarskih dni. Na vsaki strani
stopnišča je devet teras, zmnožek (2 x 9) 18 predstavlja število
mesecev po 20 dni, skupno 360 dni. Tem so dodali še 5 neugodnih
dni za obdobje, ko so z daritvami mirili bogove.
Obloge vsake terase na piramidi imajo 52 plošč, ki ponazarjajo
52-letni ciklus, koledarski krog, po katerem se sončni in sveti
verski koledar uskladita oz. znova ponovita. Dodatna zanimivost
tega templja: ob enakonočju se pojavijo na stopnicah omenjenega
svetišča svetlobni učinki, ki izgledajo kot svetlikajoča