Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

oblikovana na horuk, brez premišljene strokovne podlage, zato
pogosto predstavlja strel v prazno in neracionalno trošenje davkoplačevalskega
denarja.
Že leta 2000 so britanski raziskovalci izvedli 27 študij, v katerih
so dokazali, da zmanjšanje maščob v prehrani ni bistveno zmanjšalo
tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni ali smrti. Ker pa
imajo na Otoku radi mastno in slastno hrano, bo priliv v davčno
blagajno na njen račun seveda največji. Da bi lahko zmanjšali
pogostost prekomerne telesne teže, diabetesa in srčnih bolezni, bi
morali ljudi poučiti o pravem načinu prehranjevanja. Najprej bi se
morali naučiti omejiti/zmanjšati uživanje sladkorja in enostavnih
ogljikovih hidratov, ki se v organizmu skladiščijo v obliki maščob.
Je davek na sladkor in sladila res
nujno potreben?
O tem se sprašujejo in podobno kot na stari, razmišljajo tudi na
novi celini. Skupina ameriških znanstvenikov je vladi Baracka
Obame predlagala, naj sladkor obdavči podobno kot alkohol in
tobak, tako zbrana sredstva pa nameni Medicare oz. zdravstvenemu
varstvu prebivalcev brez zdravstvenega zavarovanja.
Tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) podpira dajatve na
zdravju neprijazna oz. nevarna in škodljiva živila. Hkrati pa
poudarjajo, da bi morala biti sredstva, zbrana iz tovrstnih dajatev,
namenjena predvsem spodbujanju zdravega prehranjevanja in
življenjskega sloga, za šolsko prehrano otrok iz socialno šibkejših
družin, za popularizacijo gibanja ipd.
Sicer pa dodatna obdavčitev sladkih brezalkoholnih pijač v
evropskem prostoru ne pomeni novosti, saj je takšno obdavčitev
že pred časom predlagala tudi Bela knjiga Evropske komisije o
prehrani, prekomerni telesni teži in z njo povezanimi tveganji,
ki je bila sprejeta za obdobje 2007–13. V akciji ozaveščanja
potrošnikov »Veš, kaj ješ?« in »Veš, kaj piješ?« so javnosti ponudili
semafor s priporočljivimi mejnimi vrednostmi določenih sestavin
najprej za živila, nato še za pijače. Pri pijačah so merili maščobo,
nasičene maščobne kisline, sladkor in sol. Na semaforju se zeleno
obarva pijača, ki ima manj kot 2,5 grama sladkorja na 100 ml;
to je po merilih strokovnjakov sprejemljiva oz. varna vsebnost
sladkorja. Če je v 100 ml pijače med 2,5 in 6,3 grama sladkorja,
se pijača uvrsti v oranžno polje (tu je potrebna previdnost in
zmernost), ko pa sladkor presega 6,3 grama na 100 ml, se prižge
rdeča luč. Tedaj se sproži alarm, ki opozarja na nevarnost – kar v
praksi pomeni: roke proč, če hočete ostati zdravi!
Slovaška svojim prebivalcem namesto palice ponuja korenček,
saj raje spodbuja kot kaznuje. V kriznih časih skuša vse več držav
svojim davčnim blagajnam pomagati z dodatnimi dajatvami na
nezdrava živila. S tem (vsaj posredno) kaznujejo potrošnike in jih
odvračajo od nakupov, čeprav so na voljo tudi drugačni, potrošnikom
bolj prijazni pristopi. Za enega izmed njih se je na primer
odločila Slovaška, ki je svojemu prebivalstvu v skrbi za zdravje
in vitalnost sklenila ponuditi korenček namesto zlovešče palice.
Kot ena izmed redkih članic EU se je odločila za spodbudno
strategijo neposrednega subvencioniranja sadja in zelenjave ter
krompirja, z namenom spodbuditi bolj zdravo prehranjevanje in
življenje nasploh.
Prehranski, medicinski in drugi strokovnjaki poudarjajo, da
je davčno reševanje obravnavane problematike vprašljivo in
(potencialno) nevarno početje. V zbornici kmetijskih in živilskih
podjetij pojasnjujejo, da so na Danskem dodatno obdavčitev
(pre)sladkih pijač in slaščic uvedli zaradi pritiskov zdravstvenega
resorja in jo kmalu tudi ukinili. Uresničevanje novosprejete
regulative in izvedba sistema se je v praksi izkazala za predrago
in preveč zapleteno. Tudi pri nas kljub pričakovanjem MZ, da
bo dodatna obdavčitev pijač in kasneje morda še ostalih živil s
sladkorjem vplivala na zmanjšano porabo »nezdravih« živil, stvar
očitno ne bo stekla gladko. Hkrati pa izsledki številnih mednarodnih
raziskav pričajo, da trošarine ne predstavljajo učinkovitega
orodja za spreminjanje vedenja potrošnika. Predvsem pa so trošarine
in davki diskriminatorni in nedemokratični, zato ne morejo
in ne smejo predstavljati orodja za promocijo in spodbujanje
zdravih prehranskih navad in kakovostnega življenja. Človek ima
pravico proste izbire in odločitve, tudi ko gre za zdravje.
Tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je proti uvedbi
davka na sladke brezalkoholne pijače. MF predlagajo, naj takoj
umakne predlagano uvedbo davka na sladke pijače. Od MF
pričakujejo, da bo po zgledu ostalih »modrih držav« čim prej
naredilo korak nazaj in umaknilo napovedan zakon za uvedbo
davka na sladke pijače ter našlo drug način za urejanje tega
področja. Sicer bodo kupci začeli posegati po cenejših nadomestkih,
izkupiček pa po njihovih besedah ne bo tako velik, saj
ni pravilno opredeljen in predviden oz. izračunan. Zaradi davka
na sladke pijače lahko po napovedih GZS pričakujemo dodaten
(zlasti obmejni) odliv kupne moči v tujino, ki smo mu bili priče
že v bivši Jugoslaviji. Ljudje se bodo preusmerili na pijače nižjih
cenovnih kategorij in slabše kakovosti, ki vsebujejo umetna
sladila in barvila.
Davek na sladke brezalkoholne pijače terja aktiven pristop tudi s
strani zdravnikov. Ti so dolžni zadevo vsaj spremljati in jo dobro
spoznati, nato pa si o njej ustvariti čim bolj objektivno strokovno
mnenje, ki ga bodo sposobni vedno in povsod zagovarjati oz.
podkrepiti s tehtnimi argumenti. Hkrati pa ga bodo pripravljeni
in zmožni predstaviti tako predlagateljem zakona kot tudi laični
javnosti, saj bodo v bližnji prihodnosti na njihova vrata trkali
ljudje in iskali nasvet v zvezi z obdavčenimi pijačami. Dacarji
kljub najboljši volji namreč niso usposobljeni za skrb za zdravje
državljanov. Kdor meni, da bo s prikrito grožnjo, materialno prisilo
in z davčnim bičem ljudi motiviral za zdravo življenje, pa bo
gotovo razočaran. Korenček je v tem primeru nedvomno veliko
bolj primeren in učinkovit od palice.
E-naslov: isisnima@yahoo.com
aktualno
Revija ISIS - Junij 2013
29