Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Beate Dietrich<br />
100<br />
ljudstva, ustanovljeno leta 1979. Vse tri skupine so se leta 1982<br />
zdru`ile v Gvatemalsko narodno enoto.<br />
To pa je bilo ve~, kot so oblasti lahko prenesle. Ko je gvatemalska<br />
vlada poslala v boj proti gverilcem vojsko, se je v dr`avi za~el eden<br />
najostrej{ih protiuporni{kih bojev, kar jih je bilo kdajkoli v obeh<br />
Amerikah. Ilegalni vodi smrti so pobili veliko Gvatemalcev, vladne<br />
<strong>si</strong>le pa so v voja{kih in policijskih operacijah pobijale revne kmete<br />
in staroselce. ^e so vodi smrti svoja dejanja sku{ali prikriti, pa gvatemalska<br />
vojska tega velikokrat ni niti posku{ala.<br />
Leta 1983 je vojska svojo protiofenzivo osredoto~ila na pode`elje,<br />
ker je menila, da se privr`enci revolucije skrivajo v gvatemalskem<br />
sredogorju. Pri tem je uporabila stoletno tehniko uni~evanja nasprotnika<br />
in njihovega logisti~nega <strong>si</strong>stema, kar je v prak<strong>si</strong> pomenilo, da<br />
je napadla in pobila ve~ deset tiso~ nedol`nih ljudi, ki so `iveli na<br />
gverilskih podro~jih. Pobili so cele dru`ine, uni~ili domove in polja.<br />
Leta 1991 je bilo dr`avnih represalij uradno konec. Gverilo so<br />
zdesetkali na tiso~ do dva tiso~ mo`, njihov boj pa se nadaljuje.<br />
Številni zagovorniki ~lovekovih pravic so proti gvatemalski vladi<br />
vlo`ili to`bo zaradi genocida.<br />
Nikaragva<br />
U R B A N A G V E R I L A<br />
Nikaragva je edina dr`ava, v kateri so poleg Kube uspe{no<br />
izpeljali gverilsko revolucijo. ^eprav je revolucionarna vlada ostala<br />
na oblasti le od leta 1979 do 1990, je postala <strong>si</strong>mbol za vse, ~esar so<br />
se Zdru`ene dr`ave bale.<br />
Severnoameri{ki intere<strong>si</strong> v Nikaragvi segajo v sredino 19. stoletja,<br />
ko je pri{lo do kolizije britanskih in severnoameri{kih interesov glede<br />
pomembnih ~ezmorskih poti v Srednji Ameriki. Leta 1855 je Ameri~an<br />
William Walker pri{el v Nikaragvo, da bi postal predsednik, a so ga<br />
1857. odstavili. Zdru`ene dr`ave so ponovno posegle v Nikaragvo<br />
leta 1909, ko so hotele postaviti novo vlado, nato pa spet leta 1912,<br />
da bi ustavile gverilsko vojno. Severnoameri{ki marinci so v dr`avi<br />
ostali do leta 1925, ~ez eno leto pa so se vrnili z namenom zadu{iti<br />
novo revolucijo. Da bi Zdru`ene dr`ave lahko umaknile svojo vojsko<br />
iz Nikaragve, so ustvarile in izurile Nikaragvovsko narodno gardo.<br />
Njen poveljnik, Anasta<strong>si</strong>o Somoza Garcia je pri{el na oblast leta 1933,<br />
njegova dru`ina pa je v de`eli vladala do leta 1979.<br />
V ~asu vladavine njegovega <strong>si</strong>na Anasta<strong>si</strong>a je v de`eli vladala<br />
korupcija in rev{~ina. Ko je leta 1972 za~ela delovati revolucionarna<br />
gverilska skupina Sandinisti~na narodnoosvobodilna fronta, so<br />
Zdru`ene dr`ave Somozi poslale voja{ko pomo~. Sandinisti, komunisti<br />
kubanskega sloga, so se zatekli po pomo~ k Sovjetski zvezi in<br />
leta 1979 prevzeli oblast. Reaganova administracija <strong>si</strong> je kot glavni<br />
zunanje politi~ni cilj zadala poraz Sandinistov, zato so ZDA podpirale<br />
in urile protirevolucionarne skupine Contras.<br />
Tako v Nikaragvi od leta 1990, ko je komunisti~na stranka
Change language