Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
nosti, so se s to spremembo strategije oblasti zna{le na terenu<br />
nezakonitega. Na ta na~in <strong>si</strong>stem u~inkovito potiska vsakr{no<br />
politi~no prakso kontestacije, vsako pravo opozicijo (ki ni ujeta v<br />
sterilno ma{inerijo vzpostavljanja ravnote`ja preko neskon~nega<br />
procesa poravnavanja elementov ustavnopravne procedure),<br />
vsako politi~no in dru`beno inovacijo na <strong>si</strong>vi teren nezakonitosti<br />
preko etiketiranja s kriminalom in terorizmom 15 . Napoved velike<br />
vojne prihodnosti terorizmu ne pomeni resni~ne nevarnosti terorizma,<br />
temve~ anticipacijo bodo~e strategije <strong>si</strong>stema, ki je v proizvodnji<br />
terorizma kot sovra`nika in s tem integracijskega faktorja<br />
domnevno ogro`enih dru`b.<br />
Genezo terorizma najdemo v samih nedrjih moderne liberalne<br />
misli in liberalne demokracije. Njen razvoj in dovr{itev proizvede<br />
fenomen terorizma kot najve~jega sovra`nika civilizacije. Njeni<br />
koraki: preseganje antagonizmov in konfliktov s posredovanjem<br />
zunanje oblasti (pravna dr`ava) – dialektizacija podvojitve na<br />
dru`bo in dr`avo in integracija preko disciplinarnih institucij civilne<br />
dru`be (socialna dr`ava) – popolna indiferentnost <strong>si</strong>stema, <strong>si</strong>stem<br />
kot samoregulirajo~, samoreproducirajo~ in samogenerirajo~ se<br />
avtomat, ki deluje preko separacije in getoizacije (policijska dr`ava).<br />
V zadnjem koraku je vsaka prava opozicija <strong>si</strong>stemu kriminalizirana<br />
in eventualno dobi etiketo terorizma. Terorizem je nujen produkt<br />
liberalne politi~ne teorije in prakse njenega etatisti~no-policijskega<br />
koncepiranja politike, ki se dovr{i v postavitvi <strong>si</strong>stema kot avtomata;<br />
je njegova meja in njegov angel smrti.<br />
To pa ni edini na~in bivanja terorizma na ravni dr`ave in oblasti.<br />
Terorizem je “mistificizirajo~ prevod dr`avnega na<strong>si</strong>lja in njegove<br />
prazne fikcije totalnosti” (Negri 1989, 167). Ume{~en je v logiki<br />
moderne liberalne in pravne misli in je praksa zavzemanja dr`avne<br />
oblasti in ne njene destrukcije 16 . Obstaja pa {e en vidik inherentnosti<br />
teroristi~ne politi~ne prakse in liberalne demokracije. Edina alternativa<br />
na ravni predstavni{ke politike je alternativa med nena<strong>si</strong>ljem in<br />
terorizmom. Zavra~anje na<strong>si</strong>lja in priseganje na nena<strong>si</strong>lno politi~no<br />
prakso je le zrcalna podoba terorizma. Simboli~na akcija terorizma,<br />
ki je namerjena k po{iljanju sporo~il skozi medijsko reprezentacijo,<br />
je le nasproten pol od miroljubne politi~ne prakse na isti dimenziji<br />
reprezentativne politike. Oboji predstavljajo nemo~ne nasproti<br />
dr`avni ali kak{ni drugi mo~i. (Hardt in Negri 1994, 291) Kot edina<br />
mo`na alternativa v politi~ni prak<strong>si</strong> se torej ka`e alternativa med<br />
nena<strong>si</strong>lno politi~no prakso in terorizmom. V obeh primerih pa gre<br />
za moralno zavra~anje mo~i. Zavra~anje mo~i in na<strong>si</strong>lja, ki ji je<br />
inherentno, vodi k teroristi~ni prak<strong>si</strong>.<br />
Zanikanje na<strong>si</strong>lja je zanikanje `ivljenja, je zanikanje mo~i, ki je<br />
lastna `ivljenju. Le destrukcija obstoje~ih dolo~itev (oblasti) lahko<br />
sprosti mo~, ki je konstitucija dru`benega, ki oblikuje in preoblikuje<br />
svet, ki producira novo bit. @ivljenje je ~as, ki producira bit in ki je<br />
absolutna procedura. @ivljenje je ustvarjalna mo~, ki spro{~a svoje<br />
Politi~na teorija terorizma<br />
15 Tak je primer kriminalizacije<br />
mo~nega<br />
izvenparlamentarnega in<br />
izveninstitucionalnega<br />
delavskega gibanja v<br />
Italiji, ki se je razmahnilo<br />
po letu 1968.<br />
16 V vodstvu Rde~ih brigad<br />
so <strong>si</strong> npr. vneto delili<br />
ministrske stol~ke.<br />
T E R O R I J A<br />
73
Change language