You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Andrej Kurnik<br />
3 Danes je koncept<br />
proizvodnje in dela<br />
u~inkovito izklju~en iz<br />
teoretskopoliti~nega<br />
razmi{ljanja in vsekakor<br />
bi bilo vredno razmisliti<br />
o njegovi ponovni vklju-<br />
~itvi v samo sredi{~e politi~ne<br />
misli. Od Hegla<br />
(delo in potrebe tvorijo<br />
divjo zver, ki jo je treba<br />
udoma~iti) do Marxa<br />
(kritika discipliniranja<br />
in izkori{~anja dela ob<br />
hkratnem priznanju dela<br />
kot edine baze dru`bene<br />
valorizacije in vira institucioalnih<br />
in konstitucionalnih<br />
struktur). Subverzivni<br />
naboj koncepta proizvodnje<br />
se izgubi, ko se<br />
v sredi{~e pozornosti postavi<br />
distribucija (socialdemokratski<br />
mark<strong>si</strong>zem<br />
in Rawlsov liberalizem).<br />
O mo~i koncepta proizvodnje<br />
govori primer politi~ne<br />
sekvence 1968–80.<br />
Pozornost politi~nega<br />
delovanja se usmeri na<br />
proizvodnjo na vsaj dva<br />
na~ina: strategija zavra-<br />
~anja dela in izstop iz<br />
institucionaliziranega<br />
delavskega gibanja; preko<br />
iskanja novih na~inov<br />
`ivljenja, zasnov novega<br />
subjekta, ki ni odlo~en v<br />
zunanjosti dr`avljanstva,<br />
temve~ se vzpostavlja v<br />
mo~i in v `ivljenju, pri<br />
~emer se individui in<br />
kolektivi konstituirajo kot<br />
subjekt v procesu subjektivacije,<br />
ki pobegne konstituiranim<br />
vednostim in<br />
gospodujo~im oblastem<br />
(Deleuze 1990, 238), in<br />
s tem vzpostavljajo nove<br />
tipe dogodkov in nove<br />
prostor-~ase.<br />
60<br />
T E R O R I J A<br />
prekriva z nasprotjem med generi~no, substancialno in esencialno<br />
mislijo in med konstitutivno in produktivno mislijo ter predvsem<br />
prakso, ki je antisubstancialna, antiesencialna in kontingentna.<br />
Ta kontingentnost pa ni deontologija, temve~ je prej poskus<br />
vzpostavitve ~iste ontologije. Ena sama substanca, ki je absolutno<br />
neskon~na. Atributi in bitja niso ni~ drugega kot na~ini bivanja te<br />
substance. Ena substanca za vse substance, ena substanca za vse<br />
atribute. Ta substanca je telo brez organov, imanenten plan kon<strong>si</strong>stence<br />
in kompozicije. “Atributi so tipi ali vrste teles brez organov,<br />
substanc, mo~i in intenzivnosti Ni~ kot produktivnih matric”<br />
(Deleuze in Guattari, 190). Problem, ki se ob tem zastavlja, ni<br />
problem “enega in mnogoterega (raznovrstnega)”, temve~ problem<br />
“{tevilnosti spojitev, ki u~inkovito presega vsako nasprotje<br />
med enim in mnogoterim” (Deleuze in Guattari 1980, 191).<br />
Alternativi, ki ju sku{amo definirati in razlikovati, se lo~ujeta<br />
po kriteriju totalnosti in absolutnosti. Teolo{ki plan organizacije in<br />
razvoja je totalizirajo~, imanenten plan kon<strong>si</strong>stence in kompozicije<br />
pa ima lastnosti absolutne procedure. Slednji u~inkovito presega<br />
moderne dvojnosti med posebnim in ob~im, posami~nim in celoto,<br />
med individualnim, partikularnim in univerzalnim, ki so moderno<br />
politi~no filozofijo vzpostavile kot apologijo absolutizma ter botrovale<br />
totalnosti moderne misli in moderne racionalnosti, ki vsako<br />
posebnost utopi v transcendenci.<br />
Ni Boga, niti narave, niti ~loveka – je samo proces proizvodnje 3 .<br />
“Ne obstaja niti ~lovek, niti narava, temve~ izklju~no proces, ki<br />
proizvaja eno v drugem in spaja ma{ine. Povsod proizvodne ali<br />
`ele~e ma{ine, shizofreni~ne ma{ine. Vse generi~no `ivljenje: jaz in<br />
ne-jaz, zunanjost in notranjost ne pomenijo ve~ ni~esar” (Deleuze<br />
in Guattari 1990, 5–6). Telo brez organov je “polje imanence `elje,<br />
plan kon<strong>si</strong>stence, ki je lasten `elji (tam, kjer se `elja definira kot<br />
proces proizvodnje, brez nana{anja na kakr{no koli zunanjo instanco)”<br />
(Deleuze in Guattari 1980, 191). @elja je imanentno na~elo proizvodnje,<br />
procesa proizvodnje stvarnosti, konstitucije stvarnosti. Je<br />
eno z `ele~imi ma{inami, sodelujo~a, kar ka`e na to, da ni naravna<br />
ali spontana determinacija, da ni naravno dejstvo. @elja kro`i v<br />
`ele~ih ma{inah, ki jih izpolnjujejo odno<strong>si</strong> med elementi, njihova<br />
spajanja in povezovanja. Ravno `elja je tista, ki omogo~a delovanje<br />
polja dru`benega, saj obstaja v povezovanjih in razdru`evanjih<br />
elementov in tokov. “@elja je to~ka `ele~ih ma{in (ob tem to~ka<br />
pomeni skrajno mejo ne~esa, {tiri robove), obstaja v linijah pobega”,<br />
v “to~kah deteritorializacije” (Deleuze 1994; Deleuze in Guattari<br />
1990). @elja je “proces v nasprotju s strukturo ali genezo; je “heccéité”<br />
(individualnost dneva, letnega ~asa, `ivljenja), ki je nasprotna subjektivnosti,<br />
je dogodek, ki je nasproten stvari ali osebi” (Deleuze<br />
1994). Kot tak{na “vsebuje `elja ustanovitev polja imanence na<br />
telesu brez organov, ki je definirano le preko con intenzivnosti,<br />
pragov, stopenj, tokov. To telo je biolo{ko, kot je kolektivno in
Change language