Untitled - Shrani.si

mednarodne politike je imel prednost revolucionarni boj v naslednici
nacionalsocialisti~ne dr`ave. Boj v sredi{~u imperializma, voja{ki
napadi na multinacionalne strukture kapitala je bil za RAF najbolj{a
mo`na oblika solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji po svetu.
Vendar gola solidarnost ni bila dovolj. V tekstih so jasno formulirali,
da je RAF frakcija v mednarodnem spopadu – “Gverila je intervencijska
metoda {ibkih revolucionarnih sil” 5 , da je njihov dolgoro~ni
cilj razmah revolucije, ko naj bi si proletariat izbojeval politi~no
oblast in da je to zaradi objektivnih mednarodnih razmerij mo~i
mogo~e dose~i le na konfrontacijski ~rti mednarodni proletariat –
mednarodna bur`oazija. Iz prvih tekstov je jasno, da se je RAF v
prvi fazi {e ukvarjal z mo`nostjo sooblikovanja revolucije v ZRN,
torej da sebe niso pojmovali zgolj kot oboro`eno intervencijsko silo,
ki je del osvobodilnih gibanj po svetu.
Tisto, kar je izzvalo tako silovito reakcijo dr`ave proti RAF-u, je
bil njegov “primat prakse”. RAF je v svojih tekstih zelo jasno zavrgel
šreformisti~ne iluzije’ o mirnem prehodu v nekapitalisti~no dru`bo,
medtem ko je s strani dr`ave postalo takoj jasno, da ne bo dopustila,
da se na tleh ZRN zasidra revolucionarno delujo~a skupina.
Leta 1972 je RAF v tekstu Mestna gverila in razredni boj brez
ve~jega uspeha apeliral na povezavo gverile in legalne levice. Po
njihovem mnenju naj bi k napredku v razrednem boju vodilo zgolj
to, da ima politi~no-propagandno delo perspektivo v oboro`enem
boju in da ima politi~no-organizacijsko delo mo`nost priklju~itve
mestni gverili.
Koncept antiimperialisti~ne gverile je hitro tr~il ob svoje meje.
Osvobodilna gibanja niso hotela ali pa niso mogla postati partner
mestne gverile. Kot mo`ni partner v boju je torej pri{la v po{tev
{e legalna levica v ZRN, ki pa je bila druga~e usmerjena in za
mno`i~no konfrontacijo z dr`avo neoboro`ena oziroma je zavra-
~ala tak{no obliko boja. RAF se je moral zato spopasti z dr`avno
represijo precej izoliran – ~esar pa ni zdr`al. Le nekaj mesecev po
majski ofenzivi (s petimi akcijami proti sodstvu, policiji in ameri{kim
opori{~em) leta 1972 je skoraj vsa prva generacija RAF-a obti~ala
Ali so našli orožje, s katerim je bil narejen ta
vbod?
V uradni različici piše, da naj bi do vboda prišlo z
zaporniškim nožem, toda to ne more držati, kajti vbod
je bil preglobok.
Kako si dojemala situacijo? Tisto noč si se torej
zbudila zelo težko ranjena. Kaj si si mislila?
Najprej sem bila popolnoma zmedena (...)
Razmišljala sem, kaj se je moralo zgoditi, da se je
stanje tako poslabšalo. To sem hotela na vsak način
U R B A N A G V E R I L A
Rif, Raf – Pafff
5 Das Konzept Stadtguerilla,
v Ausgewählte
Dokumente der Zeitgeschichte
BDR – RAF,
Köln, 1987, str. 10.
vedeti. V teh letih so Andreasu vedno znova grozili s
smrtjo, Ulrike je bila mrtva – vedeli smo, da se umor
lahko zgodi. Nikoli si nismo predstavljali, da smo v
zaporu varni. Eden od razlogov, zakaj nismo pustili,
da nas ločijo, je bil, da bi drug drugega varovali. Toda
predvidevati, da se to lahko zgodi, je čisto nekaj
drugega, kot kaj takšnega dejansko tudi doživeti.
S tem sem morala razčistiti sama. To je bila totalna,
omamljajoča bolečina, ki je bila močnejša kot strah,
da bodo pri meni poskusili še enkrat.
Orožja nismo imeli. Mnenje, da smo orožje skrili v
109