Untitled - Shrani.si

Fouzi Slisli
32 Glej Ahmed Rouadjia,
“L’Armée et les Islamistes:
le compromis impossible,”
Esprit (januar 1995).
33 Te tri stranke predstavljajo
80% volilnega telesa.
34 Glej med mnogimi
drugimi poro~ili John
Sweeny, “Algeria’s Cut-
Throat Regime Exposed,”
The Observer
(16. november, 1997);
“We were the Murderers
that killed for the State,”
The Observer
(11. januar, 1998).
35 Glej Patrick Denaud,
Algérie, le FIS:
Sa Direction Parle
(L’Harmatton, 1997).
328
K U L T U R K A M P F
c. Dejstva
Dejstvo je, da je FIS `e ve~krat pokazala pripravljenost za
mirno re{itev krize. Avgusta 1994 je vodstvo Fronte poslala uradno
pismo Liamineju Zeroualu z zahtevo po izpustitvi voditeljev FIS
iz zapora in po sodelovanju s politi~nimi strankami pri oblikovanju
nevtralne komisije, ki naj bi vodila dr`avo do novih volitev in do
vzpostavitve legitimne vlade. V zameno so ponudili poziv k
enostranskemu premirju. 32 Leta 1995 se je osem glavnih politi~nih
strank v Al`iriji, vklju~no s FIS, Fronto socialisti~nih sil [Front des
Forces Socialistes] (FSS) in FLN 33 , sre~alo v Rimu in podpisalo
“podlago nacionalno spravo”, ki poziva k zavra~anju nasilja in
mirni re{itvi. Voja{ki baroni se niso zmenili za nobenega od teh
dveh poskusov.
Prav tako je bilo v zadnjih dvanajstih mesecih potrjeno, da je
hunta v Al`iriji idejno vodila bombno kampanjo, ki je prizadela
postaje podzemne `eleznice v Parizu (ki so jih prej pripisali
islamistom), da je bil umor sedmih italijanskih mornarjev v kraju
Jijel delo mogo~ne Securité Militaire (prej prav tako pripisan
islamistom) 34 . Kar zadeva vojno proti kr{~anstvu in umor sedmih
francoskih menihov leta 1996 (prej pripisan islamistom), pa se je
pred kratkim izkazalo, da je bil posledica internih fevdov med
francosko varnostno slu`bo in al`irsko Securité Militaire. 35
Ni naklju~je, da je nasilje v Al`iriji terjalo `rtve predvsem
med revnimi sloji dru`be. Grozljivi in spektakularni pokoli celih
va{kih skupnosti v drugi polovici leta 1997 izdajajo uprizarjanje
s specifi~nim u~inkom na mednarodno skupnost, saj so se zgodili
dobesedno le nekaj sto metrov od najmo~nej{ih voja{kih postojank
v regiji Mittija na jugu Al`irije. ^e bi se islamisti lahko gibali s tako
lahkoto, bi bila hunta `e davno vr`ena z oblasti.
Vendar povezav ni te`ko dognati. Ena klju~nih posledic gospodarske
politike FLN od razglasitve neodvisnosti je bila gotovo
marginalizacija kmetijstva. Al`irija je v 70. in 80. letih proizvajala
manj kot pod francosko kolonizacijo. ^eprav je Mittija ena najbolj
rodovitnih regij v Al`iriji, v skladu s to politiko ni bila izkori{~ena.
Zato so revne priseljeni{ke skupnosti iz notranjosti na obrobju Al`ira
ustanovile majhne vasi. V skladu s trenutnimi ukrepi, ki gredo v
smeri uvajanja tr`nega gospodarstva, je regija Mittija postala zelo
privla~na za tuje investitorje. Od tod potreba, da se odstranjujejo
tamkaj{ni prebivalci. Motivi za pokol v Bentalhi (450 zaklanih ali
razsekanih ljudi) in v Raïsu (ve~ kot 350 ubitih na enak na~in),
so bili politi~ni, ko so na ramena islamistov nalo`ili dodatna
grozodejstva, in gospodarski, ker so v korist tujih investitorjev
regijo Mittija o~istili njenih prebivalcev.
V {estih letih od za~etka krize ima al`irska vlada najslab{e poro~ilo
na svetu glede ~lovekovih pravic. Varnostne slu`be opravljajo najbolj
barbarske zlo~ine, od iztikanja o~i do prisiljevanja ljudi, da sedajo na