Untitled - Shrani.si

More documents

Recommendations

Info

4 228 DEKLARACIJA IZ ESTELLE (LIZARRE) Soledad Alamed 235 PORTRET HB Biljana Jovanovi} 243 ULRIKE MEINHOF 1976 (DRAMSKA IGRA) Petra Binková 263 ZAPATISTI^NI MURALI V CHIAPASU Herman Asselberghs 289 TOTO, IMAM OBÛTEK, DA NISVA VE^ V KANSASU ... GOTOVO SVA ONKRAJ MAVRICE Barbara Kelbl 309 RAZGLEDNICE IZ KURDISTANA Fouzi Slisli 317 PRISPEVEK MEDNARODNEGA JAVNEGA MNENJA K SEDANJI ALÌRSKI KRIZI Čitalnica 331 recenzije 333 Igor Pribac, ZOMBIJI SREDNJEVEŠKEGA POLITI^NEGA IMAGINARIJA Ale{ Crni~, KATOLIŠKI ODGOVORNA IZZIV NOVE DOBE Suzana Štular, SPREMENITI SVET? Mitja êpi~, ZGODOVINA FOTOGRAFIJE – ZGODOVINA MITA Dorijan Keràn, OD HOMINIDOV DO ANTROPOLOGOV prikazi in pregledi 348 Ivan Cifri} NAPREDAK I OPSTANAK. MODERNO MIŠLJENJE U POSTMODERNOM KONTEKSTU; (Ilija Tomani})
Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Pijanski evforiji, ki jo je v za~etku devetdesetih povzro~il padec socialisti~nega bloka, sledi danes ma~ek izgubljenih iluzij. Vsakdanji sivini socialisti~nega povpre~ni{tva sledi – vsah za ve~ino prebivalstva – zgolj razcapano barvitost. Oblikovanje mrhovinarskih elit, kraja dru`benega premoènja, korupcija, goljufija in neusmiljeno izkori{~anje se prikriva z ideologijo podjetni{tva in pravljicami o dozdevni uspe{nosti. Intelektualne in kulturni{ke elite plezajo druga ~ez drugo v èlji, da bi ustregle bebavosti in slabemu okusu jare gospode. obstoje~i svet je treba okamniti v najbolj{ega in edino mo`nega. V tej zgodbi ni alternativ, utopije sodijo v psihologijo, zgodovine je konec, liberalna demokracija je vi{ek politi~nega, Fukuyama pa ugleden mislec. No future! Ko je nekaj podobnega izjavil Hegel, je to zbudilo ìvahno intelektualno polemiko, ki je tudi osmislila revolucionarno gibanje svojega ~asa. Danes je nezmo`nost kriti~ne presoje obstoje~ega kanonizirana, odstopanja pa anatemizirana. Zamol~anje protislovij in rzkrojitlnih vplivov obstoje~ega sistema poznega globalnega kapitalizma nadome{~a vedno bolj obrabljen triumf nad socialisti~nim blokom. Pozablja se, da je prav prepad socializma predpostavka ponovne revolucionarne kritike kapitalizma, ki mu je socializem sluìl predvsem kot stra{ilo pred alternativnimi. Sam propad socializma ni re{il niti eno temeljno protislovje kapitalizma. Še ve~: zdi se, da os s propadom “edine alterantive” odpadli vsi zadr`ki, ki so izkori{~anju in gospostvu dajali socialne odtenke. Propad socializma je generairala tranzicija njegove ekonomske in ideolo{ke osnove oz. konec industrijske kulture, s tem zvezan konec industrijskega delavskega razreda, kolektivisti~na neprilagojenost novim razmeram, bazi~na nedemokrati~nost in dogmatizacija. To pa pomeni tudi konec tistih dejavikov, ki so du{ili vso utopi~no ustvarjalnost na levi, ki ni hotela biti niti socialdemokratska niti stalinisti~na. Zato je konec socializma predpostavka tak{ne osvoboditve iz ortodoksno socialisti~nih mentalnih spon, ki bi sprostila tiste kriti~ne potenciale, ki pri kapitalizmu vidijo du{enje posameznic in posameznikov v borniranem potro{noi{tvu (ki ni ni~ drugega kot kolektivosti~ni pandant totalitarnemu paradnemu uniformiranju), normalizacijo in standardizacijo populacije, razkroj skupnosti, solidarnosti in individualne kreacije. Liberalna dràva postaja vse bolj u~inkoviti totalitarizem, ki je podprt z ra~unalni{kim mre`jem, tako da je policijsko nasilje reducirano na minimum. Sodobna tehnologija omogo~a novodbni dràvi tak{no stopnjo nadzora individuov, ki so jo sredi stoletja sanajel najbolj drzne fantazme dikatotorjev – in to brez potrebe po ideolo{kem upravi~enju. Upor proti anonimnim sistemskim mo~em se zdi jalov in nesmiselen, ker zadene avtopoeti~ne procedure, ki so povsem naturalizirane in desubjektivirane. Namesto kralja, ki ga lahko obglavimo, imamo pred sabo na pogled nuni~ljivo hidro. Nad katerim imanovalcem lahko mobiliziramo raztre{~ene in difuzne utopi~ne energije? Nad tistima, ki sta bili tudi sami `rtvi etatisti~nega socializma: anarhizmom in radikalnim marksizmom. Ta ~rno-rde~a naveza se ni kompromitirala z birokratskim socializmom, poleg tega pa nima predsodkov pred vabe~imi sirenami krasnega novega sveta. Anarhizem v vsej svoji paleti – od individualisti~nega negativizma do sovjetom bli`njega anarhizma Platforme – ima mo`nost redefiniranja revoucioniranja kapitalizma, ki pa ga ne zdruùje nit enotna idejna paradigma, niti enovita ìvljenska izku{nja. Anarhizem ~rpa mo~ v tistem, kar m jo je v industrijski dobi jemalo: nesposobnost enotne trdne organizacije se v postmoderni prelevi v pluralnost organizacijski form upora, nezmo`nost u~inkovitega zasedanja oblastnih vzvodov kot oblikovanje vzporednih ìvljenskih in skupnostnih prostorov, neosredoto~enost na state{ke cilje revolucije kot difuzna (in s strani sistema neukrotljiva) protimo~, teoretska nedodelanost kot heterogeno izkustveno u~enje direktne akcije. 5
Page 2 and 3: 2 Revijo subvencionirajo Ministrstv
Page 6 and 7: Zgodovina se v tej pluralisti~ni na
Page 9 and 10: Nikolai Jeffs All jou need is love
Page 11 and 12: temve~ tudi za to, da bi èleli pre
Page 13 and 14: obskurira vse druge metode boja. De
Page 15 and 16: Da pa se lahko podvrèjo temu vzvod
Page 17 and 18: v revolucijo, pa~ pa v skrajno avto
Page 19 and 20: velja za politi~ne ideologije in ak
Page 21 and 22: Šturm, Edvard Kriegel in Franc Dh
Page 23 and 24: azreda ter njega Partije, ker pa~ v
Page 25 and 26: elativizacije ter absolutizacije na
Page 27 and 28: “prekletih zemlje” tendenco, ki
Page 29 and 30: kolonialnim sistemom, saj njegova n
Page 31 and 32: cionarno delovanje sprostiti. Naspr
Page 33 and 34: po kateri ta komandant enkrat zagov
Page 35 and 36: “avtoritete Sierre”, zgodovine
Page 37 and 38: emancipacij, od tistih oboroènih d
Page 39 and 40: politi~nega ter ekonomskega sistema
Page 41 and 42: In ~e smo è na~eli vpra{anje islam
Page 43 and 44: Miha Zadnikar Za (glasbeni) teroriz
Page 45 and 46: Zdajle nas nikakor ne zanima ve~ ha
Page 47 and 48: ovano spretnost. Za improvizacijo l
Page 49 and 50: svoji sredini, in vse teàve bi sko
Page 51 and 52: po~eti do konca svojega ìvljenja.
Page 53 and 54: Deluj, tovari{ica, tovari{, pred ve
Page 55 and 56:
improvizirano godbo ozna~ujejo za i
Page 57 and 58:
Andrej Kurnik Politi~na teorija ter
Page 59 and 60:
nemu. Temu nasprotju bi lahko ustre
Page 61 and 62:
politi~no; na tem telesu se ma{ine
Page 63 and 64:
430). Sfera posebnosti je absorbira
Page 65 and 66:
apropriacija narave - ta ideolo{ka
Page 67 and 68:
politi~nih teorij. Izvor pogodbe ni
Page 69 and 70:
deluje po marketin{ki logiki. Postm
Page 71 and 72:
lutizem, temve~ organiziranje mo~i
Page 73 and 74:
nosti, so se s to spremembo strateg
Page 75 and 76:
Jana S. Ro{ker O negaciji negativne
Page 77 and 78:
O negaciji negativne utopije ali o
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83:
nasiljem, na katerega se prav tako
Page 87 and 88:
Beate Dietrich Samba norega psa Ju`
Page 89 and 90:
vrednostni sistem. Tam, kjer zahodn
Page 91 and 92:
kubanskega uspelo prevzeti oblast -
Page 93 and 94:
Urbana gverila V letih po 2. svetov
Page 95 and 96:
Tako kot Carlos Marighella so bili
Page 97 and 98:
“razlastitve razla{~evalcev”; k
Page 99 and 100:
vplivala pa sta tudi na strukturo r
Page 101 and 102:
izgubila na volitvah, ni ve~ mirno,
Page 103:
navljati tajna dru{tva, katerih nam
Page 106 and 107:
Nina Kozinc 2 Das Ohr auf die Schie
Page 108 and 109:
Nina Kozinc 3 Skupina je pooblastil
Page 110 and 111:
Nina Kozinc 6 Das Ohr auf die Schie
Page 112 and 113:
Nina Kozinc Gudrun Ensslin in Andre
Page 114 and 115:
Nina Kozinc 14 Peio Aierbe, Bewaffn
Page 116 and 117:
Nina Kozinc 16 Die Früchte des Zor
Page 118 and 119:
Nina Kozinc 118 Irmgard Möller Nap
Page 120 and 121:
Nina Kozinc halucinacije, avtoskopi
Page 122 and 123:
Nina Kozinc 22 “Ulrike Meinhof ko
Page 124 and 125:
PISMO ULRIKE MEINHOF IZ ODDELKA SMR
Page 126 and 127:
Nina Kozinc 28 Locirana v povsem iz
Page 128 and 129:
Nina Kozinc V sistematično načrto
Page 131 and 132:
Amelia Kraigher Svin~ena leta itali
Page 133 and 134:
Antonio Negri.” Tako o dogodkih i
Page 135 and 136:
nelegalnih bojev. Vloga, ki ne more
Page 137 and 138:
4. “I QUADERNI ROSSI” Kot sem `
Page 139 and 140:
Natan~no definicijo {tudentskih gib
Page 141 and 142:
spremembi (~ista diskontinuiteta v
Page 143 and 144:
na tri velika mesta: Rim, Milano in
Page 145 and 146:
9. ... IN VENDARLE SE JE V TEM POPO
Page 147 and 148:
12. KJE SO IN KAJ POÊNJAJO BRIGADI
Page 149:
Stranke in sindikati - kratice: PCI
Page 152 and 153:
Toni Negri 2 Pisatelj, kronist in n
Page 154 and 155:
Toni Negri 6 Rde~e brigade (Brigate
Page 156 and 157:
Toni Negri 10 Obstaja spletna stran
Page 158 and 159:
Koen van Daele 158 Letak dokumentar
Page 161 and 162:
Loredana Bianconi Intervju s Susann
Page 163 and 164:
Italiano - neofa{isti] v slogu “p
Page 165 and 166:
je porazno: ugotovim, da so mi spla
Page 167 and 168:
za uporabo nasilja na razpolago sis
Page 169 and 170:
Goran Ivanovi} Jezna brigada Bratje
Page 171 and 172:
znanih levoradikalnih skupin. Po bo
Page 173 and 174:
Christieja 15 , ki je pravkar pri{e
Page 175 and 176:
odgovarjala {e za domnevno krajo av
Page 177 and 178:
tacijska politika vlade M.Thatcher,
Page 179 and 180:
Gita Zadnikar Boj za osvoboditev ì
Page 181 and 182:
Poznamo {vedske, finske, belgijske,
Page 183 and 184:
êprav je uradna politika ALF-a usm
Page 185:
Zelo te`ko je ocenjevati, v kolik{n
Page 189 and 190:
Jackie Kaye Pripoved teroristke @e
Page 191 and 192:
vini Irske. Imam akademsko izobrazb
Page 193 and 194:
nasilju kot sredstvu, s katerim je
Page 195 and 196:
postali organizacija, ki je bila av
Page 197 and 198:
Spremljal jih je policijski motor i
Page 199 and 200:
Ricard Jordana ETA - vzpon in padec
Page 201 and 202:
ETA - vzpon in padec oboroènih pri
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
olj zaèlena kot “sploh nobena”
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
“Dràva avtonomnih regij” je de
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
da bi jih poloìli na drago opremo,
Page 215:
Page 218 and 219:
Jadran Sterle jasno, da centralizir
Page 220 and 221:
BOJ Boj PROTI proti ETI ETI SPORAZU
Page 222 and 223:
11. Obramba našega demokratičnega
Page 224 and 225:
Jadran Sterle Francoske protiterori
Page 226 and 227:
Jadran Strele Vlada v Washingtonu j
Page 228 and 229:
DEKLARACIJA Deklaracija IZ iz ESTEL
Page 230 and 231:
Jadran Sterle Premier Aznar je pozv
Page 232 and 233:
Jadran Sterle deklaraciji ali pa ob
Page 234 and 235:
Jadran Sterle Evropi ta trenutek tu
Page 236 and 237:
Soledad Alamed Niti on, eden izmed
Page 238 and 239:
Soledad Alamed - Antxon Etxebeste j
Page 240 and 241:
Soledad Alamed Vam povzro~a teàve,
Page 243 and 244:
Biljana Jovanovi} Ulrike Meinhof 19
Page 245 and 246:
Hölgerja. Hölger jim je mrtev pok
Page 247 and 248:
sploh nisem kriv ... njegov o~im je
Page 249 and 250:
postopata naokrog, gledata, se doti
Page 251 and 252:
DR. GROSS: Stvari so torej jasne, k
Page 253 and 254:
13. (Na odru so Ulrike, Gudrun, And
Page 255 and 256:
toìlstvo, stvar je treba skleniti
Page 257 and 258:
je kombinacija me{~anske obleke in
Page 259 and 260:
Preiskava je ugotovila, vsak umorje
Page 261:
pa senca. Vmes je zrak. Gost. Naokr
Page 264 and 265:
Petra Binková 5 Po podatkih “NCD
Page 266 and 267:
Petra Binková je najbolj racionaln
Page 268 and 269:
Petra Binková 23 Kunzle 1995: 23.
Page 270 and 271:
Petra Binková 28 Tako imenovano æ
Page 272 and 273:
Petra Binková 32 Na prednji strani
Page 274 and 275:
Petra Binková 38 Ne samo, da atipi
Page 276 and 277:
Petra Binková 45 Na tem mestu so b
Page 278 and 279:
Petra Binková 278 20. Palača Quet
Page 280 and 281:
Petra Binková 56 Tamayo prihaja iz
Page 282 and 283:
Petra Binková slika 27. Olin, azte
Page 284 and 285:
Petra Binková 70 Fuentes 1997: 9.
Page 286 and 287:
Petra Binková 77 Rochfort 1997: 21
Page 288 and 289:
Petra Binková 288 K U L T U R K A
Page 290 and 291:
Herman Asselberghs 290 temve~ kot r
Page 292 and 293:
Herman Asselberghs 292 ekonomske, p
Page 294 and 295:
Herman Asselberghs 294 K U L T U R
Page 296 and 297:
Herman Asselberghs 296 Nauk filma o
Page 298 and 299:
Page 300 and 301:
Page 302 and 303:
Page 304 and 305:
Page 306 and 307:
Page 309 and 310:
Barbara Kelbl Razglednice iz Kurdis
Page 311 and 312:
Ženski oddelek policije na protest
Page 313 and 314:
Policija na protestu mater 500-ih i
Page 315:
Da, 70-odstotna. Sedem, ni~. Ve~ina
Page 318 and 319:
Fouzi Slisli 318 iz Evrope uni~il d
Page 320 and 321:
Fouzi Slisli 4 V Franciji se muslim
Page 322 and 323:
Fouzi Slisli 8 Esposito, The Islami
Page 324 and 325:
Fouzi Slisli 17 John L. Esposito, T
Page 326 and 327:
Fouzi Slisli 27 (Denoel, Paris) 199
Page 328 and 329:
Fouzi Slisli 32 Glej Ahmed Rouadjia
Page 333 and 334:
Igor Pribac Zombiji srednjeve{kega
Page 335 and 336:
metaforo ustrezno predelati. Rezult
Page 337 and 338:
katerem že kar senzacionalistično
Page 339 and 340:
stva”, ki ga avtorica predpostavi
Page 341 and 342:
Zdi se, da je ravno to tisti prese
Page 343 and 344:
devetnajstem stoletju fotografiji o
Page 345 and 346:
Dorijan Keràn Od hominidov do antr
Page 347 and 348:
kaj hitro v nevarnosti, da jo ovrž
Page 349:
loških orientacij), ki obstajajo k
show all

Untitled - Shrani.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?