You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
prikazi in pregledi<br />
Ivan Cifri}<br />
NAPREDAK I OPSTANAK.<br />
MODERNO MIŠLJENJE U<br />
POSTMODERNOM<br />
KONTEKSTU;<br />
Knji`na zbirka Razvoj i<br />
okoli{, Hrvatsko sociolo{ko<br />
dru{tvo, 1994, 276 strani<br />
Zaradi nekritičnega odnosa do modernizacije<br />
in posledic znanstveno-tehničnega<br />
napredka grozi naravi uničenje, človeku<br />
pa izguba človeškosti. Danes se vprašanje<br />
napredka že spreminja v vprašanje<br />
obstoja; sodobna družba je tako postavljena<br />
pred izbiro: ali bo iznašla “novo obliko”<br />
napredka v kontekstu obstanka, sožitja z<br />
okoljem, ali pa bo nadaljevala propad, socialno<br />
tehnično dominacijo okolja v senci<br />
mitov o napredku. V pričujočem delu proučuje<br />
avtor prav aspekte te izbire.<br />
Knjiga je nastala kot zaključek triletnega<br />
raziskovalnega projekta Socialno<br />
ekološki aspekti razvoja, ki je potekal pod<br />
vodstvom dr. Ivana Cifrića, profesorja Sociologije<br />
okolja, sociologije religije ter so-<br />
348 Čitalnica<br />
ciologije vzgoje in izobraževanja na Filozofski<br />
fakulteti v Zagrebu, financiralo pa<br />
ga je Ministrstvo za znanost in tehnologijo<br />
Republike Hrvaške.<br />
Cifrić izhaja iz teze, da je za proučevanje<br />
posledic ekološke krize potreben<br />
holističen pristop, da je poleg zunanjih dejavnikov<br />
ekološke krize (ozonska luknja,<br />
kisel dež,deforestacija ...) potrebno <strong>si</strong>stematično<br />
proučiti tudi notranje (družbene<br />
vrednote, norme ...), saj šele spremembe v<br />
načinu razmišljanja prinesejo trajne spremembe<br />
zunanjih dejavnikov ekološke krize.<br />
Namen projekta je bil raziskati odnose<br />
in pričakovanja sodobne hrvaške družbe<br />
do (iskanja) potencialnih rešitev ekološke<br />
krize, do možnih prihodnosti.<br />
Delo je razdeljeno na tri dele. V prvem,<br />
Ekološka protislovja moderne družbe,<br />
nam avtor nazorno prikaže in nas sooči z<br />
dvojnostjo pojma “napredek” in njegovimi<br />
posledicami. Napredek pravzaprav predstavlja<br />
stalno ponujene možnosti, ki jih je<br />
mogoče realizirati z določeno stopnjo tveganja.<br />
Medtem ko predindustrijska družba<br />
proizvaja možnosti (in sproti z njimi tudi<br />
tveganja), industrijska družba proizvaja<br />
tveganja, da bi ustvarila možnosti. Nastanek<br />
t.i. družbe tveganja “je torej posledica<br />
pojmovanja in uresničevanja določenega<br />
tipa razvoja, označuje pa novo stanje razvitih<br />
ter možno perspektivo nerazvitih<br />
družb”(31). Vendar kaže, da so sodobne<br />
razvite družbe že dosegle tisto stopnjo razvoja,<br />
kjer postaja povečanje tveganja kontraproduktivno.<br />
Ekološka kriza, trdi avtor,<br />
tako ni nič drugega kot kriza moderne<br />
empirije, sodobne družbene realnosti oziroma<br />
industrijske družbe. Globalizacija<br />
moderne družbe pa je poleg globalne ekološke<br />
krize prinesla tudi nove oblike socialnih<br />
razlik; problematiko razvoja tako najbolj<br />
otežuje neproporcionalnost med razvitimi<br />
in nerazvitimi deli, predvsem z vidika<br />
dohodka (z 82% svetovnega dohodka razpolaga<br />
20% najbogatejših držav), tehnološkega<br />
razvoja, urbanizacije in demografskih<br />
disproporcionalnosti (čez 30 let<br />
naj bi 80% svetovnega prebivalstva živelo<br />
v deželah v razvoju). Ustvarja se razviti<br />
center politične, kulturne in ekonomske<br />
moči, nasproti kateremu je nerazvita periferija<br />
vse bolj nemočna. Industrijski družbi<br />
se v obliki splošne krize vrača bumerang<br />
njene ekološke neodgovornosti, hkrati s<br />
tem pa se pojavljajo tudi odločne kritike<br />
<strong>si</strong>stema. Tu ne gre za novo ideologijo, gre<br />
za novo percepcijo okolja, življenjskih pogojev<br />
in najpomembnejših problemov prihodnosti,<br />
ki temelji na holističnem pogledu<br />
na svet in mehanizmih njegovega<br />
delovanja.<br />
V drugem delu knjige z naslovom<br />
Sociološko raziskovanje pred ekološkim<br />
izzivom, so zelo pregledno podani rezultati<br />
raziskave, katere namen je bil prikazati<br />
vsebino latentne strukture percepcije<br />
odnosov triade narava-tehnika-človek, razvoja,<br />
napredka in prihodnosti ter njihove<br />
medsebojne odnose kot kompleksne orientacije.<br />
S tem je avtor želel dokazati obstoj<br />
dveh nasprotujočih <strong>si</strong> konceptov, odnosov<br />
do sveta, antropocentrizma in naturalizma,<br />
ki bodi<strong>si</strong> podpirata ali zavračata<br />
razvoj in napredek sodobne družbe.<br />
Raziskava je bila izvedena z metodo<br />
ankete na reprezentativnem vzorcu 547<br />
študentov na univerzah v Zagrebu in Reki.<br />
Cifrić rezultate analizira na dveh ravneh;<br />
prvo tvorijo značilnosti porazdelitve – frekvence<br />
in vsebine posameznih problemov,<br />
drugo raven pa sestavljajo latentne strukture<br />
oziroma orientacije.<br />
Dobljeni rezultati pokažejo, da “mladi<br />
percipirajo razvoj tako, kot ga vidijo, torej<br />
a) kot posamezne dimenzije (vsebine problemov)<br />
in b) kot sočasno prisotnost različnih<br />
konceptov sprejemanja in zavračanja<br />
razvoja”(118). Sodeč po rezultatih raziskave<br />
se razvoj percipira kot stanje<br />
protislovnosti, kjer na eni strani stoji<br />
družba s svojimi težnjami po boljšem,<br />
predvsem pa hitrejšem materialnem razvoju,<br />
na drugi strani pa njegovo vrednotenje<br />
z bolj naturalističnimi kriteriji. Kljub<br />
očitni bipolarnosti pa Cifrić dokaže sočasen<br />
obstoj treh socialnoekoloških orientacij,<br />
tj. naturalizma, antropocentrizma in<br />
tehnokratizma (slednji je posledica neizogibne<br />
vloge tehnike pri nastajanju eko-
Change language