Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ETA – vzpon in padec oboro`enih prizadevanj za baskovsko neodvisnost<br />
@e od samega za~etka se ETA ni hotela zapletati v odkrito<br />
konfrontacijo s {pansko drzavo. Svoja prizadevanja je raje osredoto~ila<br />
na dejavnosti “izgradnje naroda”, na ustvarjanje paralelne<br />
infrastrukture pod legalnim kritjem. Zato so v zgodnjih {estdesetih<br />
letih prvi šikostolak’ 15 za~eli pouk baskov{~ine za odrasle in<br />
otroke. V {tevilnih primerih je legalno kritje zagotovila katoli{ka<br />
cerkev, edina javna sfera, za katero <strong>si</strong> {panska dr`ava ni mogla<br />
privo{~iti,<br />
da bi <strong>si</strong> jo kar takoj spravila pod nadzor. Baskovska cerkev je bila<br />
~rna ovca {panskega katolicizma. Zaradi njene intimne povezanosti<br />
z baskovsko ruralno dru`bo jo lahko primerjamo le {e z irsko<br />
katoli{ko cerkvijo pod britansko oblastjo ali pa s poljsko cerkvijo v<br />
~asu povojnega stalinizma. Devet let je trajalo, preden je ETA prvi~<br />
segla po `ivljenju. To se je zgodilo potem, ko je Civilna garda med<br />
cestno zaporo ustrelila 19-letnega aktivista. Zahrbtno so ga poko<strong>si</strong>li,<br />
ko je sku{al ube`ati aretaciji. ETA je odgovorila tako, da je ~ez<br />
nekaj ~asa ustrelila Melitóna Manzanasa, ki ga je CIA izurila za<br />
protiuporni{kega specialista in je bila njegova naloga zasli{evanje<br />
pripornikov v kasarni Civilne garde v Donostiu 16 . Atentat na<br />
Manzanasa je ozna~il za~etek razvoja Ete kot gverilske organizacije<br />
in oboro`enega krila nacionalizma “abertzale” 17 .<br />
8. Voja{ko sodi{~e v Burgosu<br />
Re`im se je prvi~ po mnogih letih soo~il z obse`no oboro`eno<br />
rezistenco na strate{kem podro~ju svojega teritorija. Repre<strong>si</strong>ja je bila<br />
hitra in neizprosna. “Obsedno stanje” je postalo pravilo. Vse skupaj<br />
pa je bilo brez koristi; bolj je policija paradirala z oro`jem po predmestnih<br />
`elezni{kih postajah v Bilbau, bolj so jo povpre~ni dr`avljani<br />
zaradi tega sovra`ili in bili pripravljeni, da se pridru`ijo boju za<br />
svobodo. Za bo`i~ 1970 je dr`avna histerija dosegla vrhunec ob<br />
znanem “burgo{kem procesu”, na vojnem sodi{cu proti osmim<br />
~lanom Ete, obto`enim atentata na Melitóna Manzanasa. Kljub {iroki<br />
mobilizaciji {irom po Baskiji – sedemletni otroci so pod vodstvom<br />
svojih “andereños” 18 blokirali ceste – in izven nje, je bilo kar dvanajst<br />
smrtnih obsodb vrnjenih ni`jim sodi{~em.<br />
Odgovor je bil <strong>si</strong>lovit. Razgla<strong>si</strong>li so splo{no stavko in {e trgovci so<br />
bili pripravljeni poprijeti za oro`je proti Civilni stra`i. Francoski<br />
antifa{isti, ki so naredilili baskovsko stvar za svojo, so predramili svet.<br />
Mednarodne sankcije niso bile izklju~ene, ~e bi pri{lo do mno`i~nega<br />
prelivanja krvi, vse pa je kazalo, da bo do tega pri{lo, ~e bodo<br />
uveljavili obsodbo. Kar naenkrat je imel Franco zvezane roke. Ni<br />
mogel drugega kot odlo`iti kazni. Šest let kasneje so burgo{ko<br />
osmerico izvlekli iz strogo zavarovane je~e in odleteli so na Švedsko.<br />
^ez nekaj tednov so se vrnili domov in bili dele`ni dobrodo{lice, ki<br />
priti~e junakom.<br />
15 Baskovske {ole.<br />
16 Baskovsko San Sebastian.<br />
17 Patrioti. “Abertzaleak”<br />
ali “baskovski patrioti” so<br />
se zavzemali za popolno<br />
neodvisnost od Španije.<br />
Vendar pa beseda v~a<strong>si</strong>h<br />
vklju~uje vse politi~ne<br />
stranke z baskovskim<br />
opori{~em, za razliko<br />
od tistih, ki so prisegle<br />
zvestobo Madridu.<br />
18 U~iteljice<br />
N A R O D N O O S V O B O D I L N I B O J<br />
207
Change language