You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Andrej Kurnik<br />
1 Aktualnost tega priznanja<br />
se nam zdi iz<br />
dana{nje perspektive in<br />
iz stali{~a tematike, ki<br />
jo obravnava pri~ujo~<br />
~lanek, nesporna. Kritika<br />
Marxa je tekla od ovadbe<br />
totalitarnosti njegove misli<br />
do ovadbe antitotalitarnih<br />
elementov v njegovi misli<br />
(npr. ekse- kucija koncepta<br />
razrednega boja preko<br />
njegove sociologizacije).<br />
58<br />
T E R O R I J A<br />
je alternativa “med odsotnostjo in oblastjo, med `eljo in posestjo,<br />
med odklonitvijo in dominacijo” (Negri 1997, 20). Ta alternativa je<br />
lahko zaprta ali odprta. V zaprti alternativi se oblast ka`e kot utemeljitev,<br />
kot predobstoje~e dejstvo, kot red, ki se ujema s ciljem, ali kot<br />
dialekti~en rezultat. V tradiciji, ki postavlja odprtost alternative, se<br />
“odsotnost predhodne konstitucije in smotrnosti kombinira s subjektivno<br />
mo~jo mno`ice. Tako naredi iz dru`benega aleatori~no<br />
(naklju~no) materialnost univerzalnega odnosa, tj. sama mo`nost<br />
svobode” (Negri 1997, 20).<br />
Še enkrat Marx<br />
Na pragu definiranja obeh alternativ, na spopadu, med katerima<br />
bomo nato sku{ali definirati fenomen terorizma, naj omenimo neko<br />
priznanje 1 . Touraine je v svojem delu Critique de la modernité, v<br />
poglavju o razru{enju jaza, imenoval Marxa za prvega velikega<br />
postmodernega misleca, pa ~eprav ga je dolgo ~asa sam uvr{~al na<br />
prvo mesto med misleci moderne (Touraine 1992, 127). Marxova<br />
prevrnitev Heglove misli pomeni prelom z idealizmom filozofije<br />
zgodovine. “Napredek ni ve~ mi{ljen kot triumf razuma ali uresni-<br />
~enje absolutnega duha, temve~ kot osvoboditev energije in naravnih<br />
potreb, katerim stojijo nasproti institucionalne in ideolo{ke<br />
konstrukcije” (Touraine 1992, 127). Marx postavlja konflikt med<br />
potrebami in profitom, med produkcijskimi <strong>si</strong>lami in produkcijskimi<br />
odno<strong>si</strong>. Poglavitni intelektualni nasprotnik je ideja subjekta. “Med<br />
potrebami in profiti, ki <strong>si</strong> stojijo nasproti, je vsaka podoba dru`be<br />
ali osebnosti, individualne ali kolektivne subjektivnosti, ukana bur-<br />
`oazije” (Touraine 1992, 127). Po Tourainu je Marx prvi veliki<br />
postmodernist zato, ker je antihumanist in ker napredek definira<br />
kot osvoboditev narave in ne kot uresni~enje zamisli o ~loveku.<br />
Proti pozivu k zavesti, k intencionalnemu delovanju in k vrednotam<br />
(proti socialnim reformatorjem, socialdemokratom, utopi~nim<br />
socialistom, moralistom in filantropom) in proti uporu v imenu<br />
~love{kega Subjekta postavi “analizo nasprotij kapitalizma, ki mu<br />
ne zoperstavi vrednot, temve~ naravno energijo produktivnih <strong>si</strong>l –<br />
zaobsega ~love{ko delo – in pritisk potreb, ki se svobodno razcvetijo<br />
v komunisti~ni dru`bi, ki se definira preko principa: vsakemu po<br />
potrebah” (Touraine 1992, 129).<br />
Telo brez organov<br />
Energije in naravne potrebe proti institucionalnim in ideolo{kim<br />
konstrukcijam, produkcijske <strong>si</strong>le proti produkcijskim odnosom.<br />
Nekaj gladkega, teko~ega, nedolo~enega in nediferenciranega stoji<br />
nasproti ne~emu brazdastemu, trdemu, dolo~enemu in diferencira-
Change language