Untitled - Shrani.si

Ricard Jordana
1 Široka levo-desna
koalicija za demokrati~ni
socializem. Odgovor PCI
na dogodke leta 1968 v
Pragi in leta 1973 v ^ilu.
200
sta ~ez samostanski plot,” je ~ez nekaj dni za~ela kro`iti {ala, ki je
namigovala na Carrerov fanati~ni katolicizem. Sledilo je {e ve~
podobnih duhovitih zgodbic, predvsem na ra~un obupnih, konec
koncev pa jalovih prizadevanj, da bi se Španija pridru`ila vesoljski
tekmi.
V naslednjih mesecih so postale {ale o Carreri v Španiji tako
priljubljene, kot so bile v biv{i Sovjetski zvezi anekdote o ^apajevu.
V {panski sodobni zgodovini je atentat na Carrera Bianca ena
va`nej{ih prelomnic. Re`im generala Franca se je prvi~ po koncu
vojne leta 1939 soo~il z resnim notranjim oboro`enim izzivom nove
tajne armade, sposobne, da udari v samo srce dr`ave.
2. Antifrankisti~na koalicija in ETA
Z nadzorom nad Comisiones Obreras, mo~nim podtalnim
delavskim sindikatom, je bila Komunisti~na partija dale~ najpomembnej{a
sila v boju proti diktaturi. Po porazu, ki ga je do`ivela
pri kratkotrajnem poskusu invazije ~ez Katalonske Pireneje, je leta
1945 opustila vse upe, da bi ponovila vojno. Nekaj tiso~ {panskih
uporni{kih borcev, zve~ine komunistov, pa tudi anarhistov ter
pripadnikov baskovskih in katalonskih strank, ki so se borili proti
Nemcem v Franciji, je hotelo prenesti vojno v Španijo. Španska
tujska legija jih je zdrobila pred o~mi zahodnih demokracij. To je
bil posmeh obljubam {panske Republike, ki se je {e pred nekaj leti
borila brez kakr{nih koli mo`nosti. V zgodnjih {estdesetih je Civilna
garda zasledovala {e zadnje gverilske borce, anarhiste in Katalonce,
in jih v planinah okrog Barcelone tudi zajela. Nekaj let pred tem se
je KP uradno odpovedala oboro`enemu boju, ker ni bilo “objektivnih
pogojev”. To je bil za~etek dolgotrajnega procesa, ki je navsezadnje
privedel stranko do tega, da je dvajset let kasneje na celi ~rti privzela
“evrokomunizem”.
V prizadevanju, da bi sledila korakom italijanskega velikega
brata, si je {panska KP leta l973 prizadevala oblikovati svoj lasten
“compromeso storico” 1 . Novo prepri~anje so poimenovali “reconciliación
nacional” (narodna sprava). V osnovi je {lo za poskus predloga
naprednej{emu delu {panske bur`oazije, ki naj bi vstopila v
{iroko (ohlapno) zavezni{tvo s KP in njenimi sopotniki, da bi skupaj
zagotovili miren prehod iz diktature v demokracijo. Tako naj bi se
dve strani, ki sta se dvobojevali v dr`avljanski vojni, pobotali pod
praporom “demokracije in napredka”, kakor je predlagal nauk
“evrokomunizma”. Po tej teoriji, in z nekaj muhavosti heglovske
dialektike, naj bi “dos Españas”, dve nespravljivi razli~ici, ki sta se
spoprijeli v vojni, levica in desnica, kon~no postali dobri {panski
sestri in se zlili v nekaj novega, v nekak{no sorto drugorazrednega
italijanskega prizadevanja za {iroko koalicijsko vlado z nekaj komunisti~nimi
ministri; vsaj tako se je takrat zdelo. Neka druga zadeva,
N A R O D N O O S V O B O D I L N I B O J