Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
12. KJE SO IN KAJ PO^ENJAJO BRIGADISTI DANES?<br />
V osemdesetih letih je bilo gibanje razbito. Aktivisti so mno`i~no<br />
odhajali v zapore. Aretiranih je bilo okoli 6000 teroristov (od tega 911<br />
brigadistov, 923 pripadnikov Prime linee) in preko 10.000 njihovih<br />
<strong>si</strong>mpatizerjev, ki so bili kasneje opro{~eni zaradi pomanjkanja<br />
dokazov. 212 jih {e vedno sedi, 77 dosmrtno. Pribli`no 150-im je<br />
uspelo ube`ati in danes `ivijo zunaj Italije.<br />
Adriana Faranda je danes poklicna fotografinja, drugi so pesniki,<br />
pisatelji, zalo`niki (R. Curcio), programerji. Nekateri so se zagrenjeni<br />
umaknili v osamo (Fagiolini).<br />
Adriana je dvignila roke. “Rde~e brigade je povozil ~as,” pravi, “in<br />
zato ni ve~ smisla za podobne akcije!” Vendar pa je v svojem bistvu<br />
ostala ista, z istim ob~utkom upora proti nepravicam dru`benopoliti~nega<br />
<strong>si</strong>stema, z istimi ideali. “Svin~ena leta” se ne bodo ve~ vrnila.<br />
Pa tudi zgodovinskega kompromisa med levico in desnico ne bo.<br />
Danes se italijanska mladina (tisti, ki so bili rojeni okoli leta 1968)<br />
sre~uje z druga~nimi vpra{anji, s problemom politi~ne identifikacije,<br />
katerega njihovi star{i {e niso poznali. Nova generacija je generacija<br />
z malo manevrskega prostora, ki ne vidi ve~ jasne lo~nice med<br />
levico in desnico, kar je ravno posledica medijske politike v<br />
osemdesetih letih.<br />
Renato Curcio (intervju za Espresso 20. 5. 1994) je `e v je~i<br />
zbiral vse potrebne podatke, jih kasneje obdelal in izdal pri svoji<br />
zalo`bi Curcio Editori v zbirki “Progetto memoria” – un libro per<br />
non dimenticare (“Projekt spomin” – knjiga, da ne bi pozabili) 14 .<br />
Seveda se lahko vpra{amo, ali je Renato Curcio lahko sposoben<br />
objektivnega pogleda, saj vemo, da je bil ta isti Curcio, ki je danes<br />
zalo`nik, v~a<strong>si</strong>h ustanovitelj in idejni vodja RB, in je 15. junija 1975<br />
v spopadu zaradi ugrabitve “kralja vermuta” Vittoria Gancia izgubil<br />
`eno Margherito Gagol.<br />
13. ZGODBE ŠE NI KONEC!<br />
Dve to~ki iz strategije Rde~ih brigad {e posebej bodeta v nos.<br />
Naj najprej omenim tisto, ki bi po kronolo{kem zaporedju sodila na<br />
drugo mesto, saj je samo posledica prve: njihov cilj je bil razkrinkati<br />
lepore~enje in fasado takratne italijanske vlade, ki se je izdajala za<br />
demokrati~no in miroljubno vladarko, ali kot bi rekel Steven Kurtz:<br />
“Teroristi~ne akcije naj bi pri<strong>si</strong>lile zatiralca – vlado, da poka`e svoj<br />
pravi obraz ekstremne avtoritete.” Štiri tiso~ aretiranih, desettiso~<br />
zasli{anih v obdobju dvajsetih let. Številke, ki se v rokah Rde~ih<br />
brigadistov poka`ejo kot zelo servilen podatek ...<br />
Status politi~nih zapornikov, ki ga je vlada pripadnikom Rde~ih<br />
brigad `e od za~etka odrekla, je bil in ostaja eden glavnih ciljev<br />
njihovega boja. ... Toni Negri se je po {tirinajstletnem politi~nem<br />
Svin~ena leta italijanske levice<br />
14 Prva knjiga, v kateri so<br />
obdelana vsa pomembnej{a<br />
oboro`ena gibanja<br />
italijanske levice, je iz{la<br />
1994. leta. Tega projekta<br />
se je lotil predvsem zato,<br />
ker vse do takrat te<br />
problematike ni {e nih~e<br />
zares obdelal. ^eprav se<br />
je o njej mnogo pisalo, je<br />
to prvi poskus po strokovni<br />
plati umestiti teroriste<br />
sociolo{ko, politi~no in<br />
zgodovinsko. Progetto<br />
memoria je knjiga, ki<br />
ji je to skoraj uspelo.<br />
Vpra{anje terorizma v<br />
Italiji je danes {e kako<br />
aktualno in zaradi<br />
dolo~ene ~asovne distance<br />
je analiza tega pojava<br />
lahko bolj objektivna.<br />
Kakorkoli – knjiga je<br />
zunaj. Pomembno delo,<br />
saj je opremljeno z vsemi<br />
prepotrebnimi statisti~nimi<br />
podatki, grafikoni in<br />
tabelami.<br />
U R B A N A G V E R I L A<br />
147
Change language