Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Toni Negri<br />
6 Rde~e brigade (Brigate<br />
Rosse) so bile, podobno<br />
kot Prva linija (Prima<br />
Linea, 1976–80), oboro-<br />
`ene organizacije skrajne<br />
levice. Na splo{nej{i<br />
politi~ni ravni pa so<br />
delovale oganizacije kot<br />
Boj se nadaljuje (Lotta<br />
Continua 1969–76),<br />
Delavska oblast (Potere<br />
Operaio, 1969–73),<br />
Delavska avtonomija<br />
(Autonomia Operaio) itd.<br />
7 Eksplozija bombe pri<br />
Kme~ki banki na Piazza<br />
Fontana 12. decembra<br />
1969 (16 mrtvih in 98<br />
ranjenih) je ozna~ila<br />
za~etek “strategije napetosti”,<br />
ki je dosegla vrh z<br />
eksplozijo nastavljene<br />
bombe na osrednji `elezni{ki<br />
postaji v Bologni<br />
2. avgusta 1980 (85 mrtvih<br />
in 200 ranjenih). V obeh<br />
teh primerih, kot so<br />
pravne oblasti kasneje<br />
potrdile, so bili avtorji<br />
tega slepega terorizma<br />
pripadniki skrajne<br />
desnice. V skladu s<br />
statisti~nimi podatki<br />
italijanskega mini- strstva<br />
za notranje zadeve je<br />
mogo~e 67,55% na<strong>si</strong>lnih<br />
dejanj (“pretepov, gverilskih<br />
akcij in uni~enja<br />
lastnine”), storjenih v<br />
Italiji med leti 1969 in<br />
1980, pripisati skrajni<br />
desnici, 26,5% skrajni<br />
levici in 5,95% drugim.<br />
8 Ob njegovi ugrabitvi, 16.<br />
marca 1978, se je Aldo<br />
Moro, predsednik<br />
kr{~ansko-demokratske<br />
stranke, pogajal z<br />
Enricom Berlinguerjem o<br />
morebitnih poteh, kako PCI<br />
celoviteje vklju~iti v vlado.<br />
154<br />
U R B A N A G V E R I L A<br />
oboro`evati. Rde~e brigade so, na primer, nastale med delavci v<br />
velikih tovarnah na severu, ki so bile izpostavljene divjemu restrukturiranju<br />
6 ; in v teh istih tovarnah ali v skupnostih, ki so bile povezane<br />
z njimi, so se za~ele uveljavljati prakse “proletarske pravice”, v~a<strong>si</strong>h<br />
na mno`i~ni ravni, v~a<strong>si</strong>h skrivaj.<br />
Tem medsebojno prepletenim socialnim in politi~nim komponentam,<br />
ki so se od te to~ke nenehno prepletale in zapletale z neprekinjeno<br />
vrsto bojev delavskega razreda in urbanim na<strong>si</strong>ljem, je treba dodati {e<br />
nadaljnjo neodvisno in zelo odlo~ilno spremenljivko. Ta novi element je<br />
bila neposredna provokacija – o kateri bi trdil, da je edini ustrezen izraz<br />
“terorizem” – na strani dr`avnih organov, poobla{~enih za ohranjanje<br />
Natovih interesov, med “zgodovinskim kompromisom” in po njem.<br />
Po eksploziji leta 1969 nastavljene bombe v Milanu so se teroristi~ne<br />
operacije teh dr`avnih aparatov nadaljevale, leto za letom,<br />
in vklju~evale bombne napade na demonstracije in javna zborovanja<br />
ter nastavljanje bomb na vlakih in postajah, ki so dosegli svoj<br />
vrh leta 1980 v grozljivem bombnem napadu v Bologni 7 . (Do danes<br />
ni bil zaprt {e nih~e od krivcev ali organizatorjev teh pokolov.) Tovrstna<br />
kriminalna dejanja so razumljivo {e razpihala ogenj odpora, ki se<br />
je boril le za pravico do samoizra`anja, in je zato tudi imel sredstva.<br />
Leta 1977 se je gibanje razplamtelo v Bologni, mestu, ki je veljalo<br />
za zglednem primer mestne politike komunisti~ne stranke. Ob<br />
koncu demonstracij je policija ubila enega levega militantnega<br />
skrajne`a. Izbruhnili so neredi. Komunisti~ni `upan in vlada zgodovinskega<br />
kompromisa sta na ulice poslala oklepne avtomobile, da<br />
o~istijo barikade. V tem istem obdobju je {tudentsko gibanje, ki se je<br />
raz{irilo, tako da je vklju~evalo tudi urbani proletariat, po na<strong>si</strong>lnih<br />
spopadih pregnalo iz kampusa rimske univerze dr`avnega tajnika<br />
komunisti~nega <strong>si</strong>ndikata (CGIL).<br />
V Milanu, Torinu, Neaplju in Padovi je prihajalo do velikih pohodov,<br />
med katerimi so ~edalje pogosteje za~ele nastopati tudi skupine<br />
oboro`enih skrajne`ev. Sporo~ale so, da se {tejejo za veljavne<br />
komponente gibanja. Med delavskim razredom in gibanji urbanega<br />
proletariata je nezadr`no rastel odpor proti restrukturiranju, v ozra~ju<br />
velike zamere glede tega, kar so ljudje razumeli kot izdajo uradne<br />
levice. V tem ~asu je bila Italija v nekak{ni dr`avljanski vojni. Nih~e ni<br />
ve~ nadzoroval polo`aja in tako je nastopila tragedija, ki se je morala<br />
kon~ati s porazom vseh.<br />
Prvi pora`enec so bila dru`bena gibanja. S tem ko so se povsem<br />
odtujila od predstavnikov tradicionalne levice, ki niso bili sposobni<br />
zagotoviti ustrezne politi~ne oblike za izra`anje protioblasti ali za<br />
njeno nadzorovanje, so bila dru`bena gibanja pahnjena v brezno<br />
ekstremizma, ki je postajal ~edalje bolj zaslepljen in na<strong>si</strong>len. Ugrabitev<br />
in umor Alda Mora 8 sta bila za~etek konca gibanja, ki je s tem,<br />
da je dajalo prednost svojim voja{kim ciljem, izgubilo sposobnost<br />
vrednotenja politi~nih posledic svojih dejanj. Ujet v prime` te krize<br />
se je politi~ni proces, ki je ustvaril ~vrsto dru`beno plast stotin in
Change language