Untitled - Shrani.si

Beate Dietrich
Ernesto Che Guevara inkognito
na poti v Bolivijo
92
U R B A N A G V E R I L A
veljalo za de`ele, na katere se je osredoto~al Fanon, z gopodarskim
imperializmom vendarle vladajo Ju`ni Ameriki. Za vsako ju`noameri{ko
vlado stojijo Zdru`ene dr`ave. Debray je menil, da je severnoameri{ko
bogastvo povzro~itelj ju`noameri{ke rev{~ine.
Kot Fanon tudi Debray torej govori o revoluciji. Terorizmu ne
pripisuje velikega pomena in pri revolucionarnem uporu kar se da
zmanj{a vlogo urbanih sredi{~. Revolucionarni subjekt so zanj kmetje,
boj pa naj bi se za~el na pode`elju z lokalnimi gverilskimi skupinami.
Terorizem po njegovem ne prina{a rezultatov. V najbolj{em primeru
je nevtralen, v najslab{em pa od gverilskega boja oddaljuje kmete.
Po Debrayu se mora revolucija, da bi delovala, za~eti z gverilskim
bojem in kon~ati z zdru`eno klasi~no vojsko. Po njegovem mnenju
se tega cilja ne da dose~i s terorizmom.
Zakaj preu~evati Tupamarose?
Od leta 1972, ko je urugvajska vlada dokon~no porazila Tupamarose,
se je delovanje urbane gverile v marsi~em spremenilo in
na prvi pogled se zdi, da bi bilo smotrneje govoriti o sodobnej{ih
skupinah urbane gverile. To morda dr`i za ve~ino skupin od {estdesetih
let naprej, ki so se pojavile za kratek ~as, ne dr`i pa za Tupamarose.
Zanje velja, da so najbolj temeljito izdelali organizacijsko
strukturo in na~in bojevanja v mestih. Tupamaros so bili mojstri svoje
obrti. Številne revolucionarne skupine so posku{ale z boji v mestih, a
nobena ni bila tako u~inkovita. Metode, ki so jih uporabljali Tupamaros,
so bile u~beni{ki primer revolucionarne urbane gverile.
Drugi razlog za prou~evanje Tupamarosov je veliko bolj prakti~en.
Kot mojstri revolucionarnega boja so bili zgled {tevilnim levi~arskim
skupinam v Zdru`enih dr`avah in zahodni Evropi po letu 1968.
V zahodni Evropi so njihovo strukturo in taktiko prevzele Frakcija
rde~e armade in Direktna akcija. Rde~e brigade so delovale v
razli~nih mestih, vendar so prevzele model Tupamarosov. Njihovo
taktiko in organizacijo so posnemale tudi {tevilne desni~arske in
ekstremisti~ne organizacije v Zdru`enih dr`avah. Mnogi revolucionarni
priro~niki oziroma v njih predlagani modeli organizacij urbane
gverile temeljijo prav na izku{njah Tupamarosov.
Poleg tega so Tupamaros izraz ene od dveh glavnih smernic
ju`noameri{kega gverilskega boja. Ko so Tupamaros za~eli z bojem
v urbanem okolju, sicer niso imeli izdelane strukture, strategije ali
organizacije, so pa udejanili Marighellov koncept boja. In skupaj z
njim so verjeli, da se bodo ljudje pridru`ili revoluciji, ko bo vlada
posegla k represiji; a zgodilo se je ravno nasprotno.
V primeru Tupamaros je pou~na reakcija dr`ave, ki se je bolj ali manj
ponovila tudi v drugih dr`avah, v katerih so nastale skupine mestne
gverile. Podobno kot Tupamaros se je tudi urugvajska vlada zatekla k
umorom in mu~enjem, skratka k terorju, da bi porazila Tupamarose.