Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Amelia Kraigher<br />
136<br />
U R B A N A G V E R I L A<br />
tarnih politi~nih skupin, ki s svojo lucidnostjo vedno bolj opozarjajo<br />
nase in dobivajo vse pomembnej{o vlogo v politi~nih debatah.<br />
Skupna to~ka vseh revij je `elja po izgradnji nove levice. Pojavi<br />
se potreba po razlagi in artikulaciji novih idej zunaj notranjih bojev<br />
in jalovih trenj med tokovi in skupinami znotraj posameznih strank<br />
in <strong>si</strong>ndikatov. Na tak{nih idejnih temeljih je Raniero Panzieri ustanovil<br />
revijo Quaderni ros<strong>si</strong>, v podobnem polo`aju pa so se zna{li tudi tisti,<br />
ki, razo~arani nad novo dr`o revizionizma KPI, niso hoteli ostati strti<br />
v prime`u antistalinizma in antirevizionizma.<br />
Pomemben prispevek k artikulaciji novih perspektiv so nove<br />
teorije Herberta Marcusa in frankfurtske {ole, ki padejo na plodna<br />
tla in kmalu vzbudijo interes: kritika vladnih oblik in produkcijskih<br />
<strong>si</strong>stemov zahodnih demokracij, kritika same pojavnost kapitalisti~ne<br />
dru`be, konkretno upanje na totalno osvoboditev ~love{tva. Vse to<br />
bo leta 1968 postal novi evangelij {tudentskih gibanj, temelje~ih na<br />
liberalnih in antidogmati~nih na~elih novega mark<strong>si</strong>zma.<br />
Nova <strong>si</strong>tuacija kli~e po filozofski utemeljitvi. KPI, ki se spra{uje o<br />
ustreznosti “italijanske poti k socializmu” in o tem, ~e je sploh {e<br />
mogo~e razmi{ljati o diktaturi proletariata, odkrije Rousseauja, ki ga<br />
tokrat prebere skozi mark<strong>si</strong>sti~na o~ala. Pri njem odkrijejo temelje<br />
ljudske in nacionalne suverenosti, demokrati~no pot. Medtem pa se<br />
liberalnim demokratom malce druga~e nasmehneta Locke in Kant in<br />
<strong>si</strong>cer kot utemeljitelja civilne dru`be.<br />
Pojavi se Galvano della Volpe, ki utemelji novo <strong>si</strong>tuacijo, v kateri<br />
se je zna{la KPI. Ponudi ji trdno teoretsko in filozofsko zaledje: na<br />
novo prebira Kanta, Rousseauja in skozi njiju za~rta in upravi~i idejo<br />
“demokrati~ne poti k socializmu”.<br />
Drugi tak mislec je Lucio Colletti z druga~no perspektivo, perspektivo<br />
totalnega uni~enja me{~anske dr`ave. Poti revizionizma,<br />
ki <strong>si</strong> jo je za~rtala KPI, zoperstavi povratek k revolucionarnemu<br />
mark<strong>si</strong>zmu in leninizmu. V svojih razmi{ljanjih vselej upo{teva dve<br />
osnovni dr`i, od katerih ne odstopa. Njegovo prvo na~elo je ugotovitev,<br />
da je revolucija vedno na<strong>si</strong>lna, drugo pa, da je nemogo~e biti<br />
komunist in biti hkrati proti na<strong>si</strong>lnemu prevzemu oblasti.<br />
To je druga~na pozicija, ki jo po Collettiju prevzame zunajparlamentarna<br />
levica. “Ne gre za preprosto menjavo vodilnega razreda,”<br />
pravi, “socialisti~na revolucija ni predaja voja{ke in birokrati~ne<br />
ma{ine iz rok v roke, ampak je predaja mo~i neposredno v roke<br />
ljudstva”. Colleti ostaja zvest leninisti~ni tradiciji, ki jo bodo leta 1968<br />
{iroke mno`ice znova odkrile. Gre za prvo totalno kritiko politi~nega<br />
in socialnega reda, in za zamisel o “demokraciji od spodaj” (democrazia<br />
dal basso) nasproti vsakr{ni obliki institucije in zakoniti oblasti.
Change language