Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
za uporabo na<strong>si</strong>lja na razpolago <strong>si</strong>stem upravi~itve.<br />
Politika pripelje s seboj tudi moralo:<br />
izvedbo umora smo tolerirale s politi~no<br />
legitimizacijo. Stvar opravi~uje sredstva.<br />
LOREDANA:<br />
Opombe iz leta 1979 (!) ob ponovnem<br />
sre~anju o `enskah in na<strong>si</strong>lju. Povzemam:<br />
Potrebno je izpostaviti dolo~eno levi~arsko<br />
kulturo, ki nam olaj{a sprejeti politi~en uboj.<br />
Seveda, ~e je stvar pravi~na. Vendar se je<br />
potrebno vpra{ati, ~e je ustaljeno razmi{ljanje,<br />
da stvar upravi~uje na<strong>si</strong>lje, mo`no obrniti v<br />
drugo smer: do katere to~ke je stvar pravi~na,<br />
~eprav vsebuje na<strong>si</strong>lje?<br />
“Smoter opravi~uje sredstva” je identificiral<br />
celotno mednarodno komunisti~no gibanje, ki<br />
je doseglo svoj vrh v oboro`enih organizacijah.<br />
Ta ideja je nezdru`ljiva z na{o politiko med<br />
`enskami, kjer ne bi smelo biti lo~itve sredstev<br />
in smotrov. @ivimo v dru`bi, v kateri je vsaka<br />
oseba blago in kjer je njeno `ivljenje vredno<br />
samo v razmerju z vlogo, ki ji je dodeljena;<br />
oboro`ene skupine so iz te “vizije sveta”<br />
naredile svojo politi~no prakso. Osebo zadenejo<br />
zaradi njene vloge in funkcije.<br />
To je najve~ja poenostavitev, kako lahko<br />
politika postane brezbri`na tako do `ivljenja<br />
kot do ljudi in najosnovnej{ih ~ustev. @enske<br />
iz oboro`enega boja sodelujejo v tej viziji<br />
politike, ki je brezbri`na do teles, potreb in<br />
najosnovnej{ih ~ustev. Nas ne zanima svet<br />
oziroma, kako `iveti v svetu, v katerem ~ustva,<br />
protislovja, `elje, telo ter otroci niso zdru`ljivi.<br />
Ko v vseh revolucionarnih proce<strong>si</strong>h politika<br />
postane vojna, logika vojne prevlada nad<br />
vsem, tudi nad samimi komunisti~nimi vsebinami.<br />
Tudi pri najhuj{em morilcu bi morali<br />
potrditi, da smo proti smrtni obsodbi. To ne<br />
pomeni, da se ta vsebina ne primerja z<br />
nujnostjo, npr. pri izbiri med svojim `ivljenjem<br />
in `ivljenjem sovra`nika. Potrebno je lo~evati<br />
med neposredno samoobrambo (ko sam ne<br />
dolo~a{ stopnje spopada) in lastno iniciativo<br />
(ko sam dolo~a{ na~in in sredstva).<br />
^e bi se ponudila zgodovinska <strong>si</strong>tuacija<br />
dr`avljanske vojne, kako bi se obna{ale do<br />
`ensk, ki so na drugi strani? Ali bi po~ele iste<br />
Intervju s Susanno Ronconi<br />
stvari, kot so jih po~eli mo{ki, ali pa bi lahko<br />
na{le nek lasten na~in boja? Ali obstaja? Smo<br />
sposobne ubiti drugo `ensko?<br />
Za nas `enske, ki smo obsedene s svojim<br />
nasprotovanjem na<strong>si</strong>lju, je zaskrbljujo~e, da je<br />
nasprotovanje “mo{ki” plati na<strong>si</strong>lja reducirano<br />
na impotentnost. ^e `ensko gibanje ne uspe<br />
izraziti svojih iniciativ, pripomore k vrnitvi<br />
tovari{ic k tradicionalnemu na~inu delovanja in<br />
`ivljenja v politi~nem `ivljenju, ter prepusti<br />
prostor mirovni{kim mistifikacijam ali pa<br />
oboro`enim skupinam.<br />
SUSANNA:<br />
^e sedaj pretehtam uporabo na<strong>si</strong>lja v<br />
politi~nem boju, je treba povedati, da je bila<br />
v ste~aju; predvsem glede takti~nega motiva<br />
zasedbe umirajo~ega dru`benega subjekta,<br />
delavca. Je pa {e en splo{nej{i motiv: sredstvo<br />
politi~nega na<strong>si</strong>lja je sredstvo, ki zatre vsebine,<br />
za katere misli, da lahko dela. V oboro`enem<br />
boju se je izkazalo, da je poskus odpiranja<br />
dolo~enih prostorov svobode in osvoboditve<br />
pripomoglo kve~jemu k odprtju nasprotnih<br />
na~inov `ivljenja, te`avnih, kot je npr. etika<br />
`rtvovanja v primerjavi z osvoboditvijo<br />
dru`benega `ivljenja. Na politi~ni ravni je nato<br />
pri{lo do gibanj, ki so prostore zaprla, namesto<br />
da bi jih odprla. Ob razli~nih <strong>si</strong>tuacijah ostajajo<br />
dvomi. Svet, v katerem `ivimo, tako v~eraj<br />
kot danes, je v vojni; konflikti se “re{ujejo”<br />
z vojno. Mislim predvsem na dr`ave, ki so<br />
pod diktaturo in je na<strong>si</strong>lje potrebno zaradi<br />
osvoboditve ljudstva. Vseeno govorim to z<br />
`alostjo. Mislim, da je zelo pomembna izku{nja<br />
Chiapas. Vodje, ki primejo za oro`je reko~,<br />
da ga ne `elijo uporabiti, zdramatizirajo diskurz<br />
o na<strong>si</strong>lju. Oro`je je lahko potrebno, vendar<br />
ga ljudstvo ne `eli uporabljati. Ne morem re~i,<br />
da oro`ja v svetu ne gre ve~ uporabljati. Tu se<br />
ne grem velike ma{e. Pomembno je ne<br />
izpostavljati te nujnosti, in iskati, da se je<br />
~imprej znebi{. Ne biti su`enj orodja, temve~<br />
biti zvest vsebinam.<br />
Še vedno je veliko jeze, saj `ivim v {e bolj<br />
repre<strong>si</strong>vni dru`bi, ki ni pre`eta s kolektivnimi<br />
odgovori kot neko~. Jeza, ker se zaradi nekaterih<br />
re~i vra~amo nazaj.<br />
U R B A N A G V E R I L A<br />
167
Change language