Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Goran Ivanovi}<br />
2 Ime The Angry Brigade<br />
je skovanka, prevzeta od<br />
starih francoskih upornikov<br />
šEnrages’ in anarhisti~nih<br />
brigad iz Španske<br />
dr`avljanske vojne ter<br />
tudi reflek<strong>si</strong>ja na angle{ke<br />
Angry Young Man iz 50.<br />
let na{ega stoletja. V dobesednem<br />
prevodu bi<br />
govorili o šJezni brigadi’<br />
ali šBrigadi jeznih’. Glede<br />
na <strong>si</strong>mboliko za~etne ~rke<br />
šA’ dobesedni prevod<br />
izgubi veliko ideolo{kega<br />
pomena, vendar bom v<br />
nadaljevanju Angry<br />
Brigade poslovenil v<br />
šJezno brigado’.<br />
3 “Fa{izem & na<strong>si</strong>lje<br />
bosta uni~ena. Veleposlani{tva<br />
({pansko je<br />
bilo obstreljevano v torek,<br />
op. GI), vodilni policisti<br />
(pigs), spektakli, sodniki,<br />
lastnina. Communique 1,<br />
The Angry Brigade.” The<br />
Angry Brigade 1967–1984,<br />
Documents and chronology,<br />
druga izdaja 1993,<br />
Elephant Editions, str. 24.)<br />
Špansko veleposlani{tvo so<br />
napadli v no~i z 2. na 3.<br />
december 1970. @rtev ni<br />
bilo, gmotne {kode tudi<br />
ne, ker je samo en strel<br />
zadel okno na stavbi.<br />
170<br />
U R B A N A G V E R I L A<br />
Poleg militantnih irskih katoli~anov in nacionalistov, ki se proti<br />
britanski kroni krvavo bojujejo `e celo ve~nost, so britanski otok z<br />
oboro`enim bojem konec 60. in na za~etku 70. let mo~no razburjali<br />
pripadniki/ce skupine Angry Brigade. 2 Po nekaj nepojasnjenih<br />
oboro`enih napadih, ki jim britanski mediji niso namenili ve~je<br />
pozornosti, so se jezni brigadisti z obvestilom za javnost prvi~ ogla<strong>si</strong>li<br />
5. decembra 1970 v londonskem ~asopisu šInternational Times’.<br />
Nekaj dni kasneje je bil v istem ~asopisu objavljen komunike, kjer<br />
so jezni brigadisti natan~neje napovedali tar~e napadov v razrednem<br />
boju proti kapitalisti~nim odnosom v dr`avi. 3 @e v ciljih boja je o~itna<br />
temeljna razlika med Jezno brigado in Irsko republikansko armado,<br />
ki <strong>si</strong> je kot osnovo za nasprotovanje britanski dr`avi zastavila<br />
svobodni Ulster in enotno Irsko.<br />
Boj proti industrialcem in kapitalizmu v Britaniji ima dolgo<br />
tradicijo, ki sega na za~etek 19. stoletja – od ludistov in ~artistov do<br />
sodobnih <strong>si</strong>ndikalnih gibanj. Vedno pa je obstajala dihotomija med<br />
uradnim delavskim gibanjem in njegovimi organizacijami ter nenadzorovanimi<br />
skupinami in posamezniki, ki so se anonimno odlo~ali za<br />
neposredne, pogosto individualne akcije, ki so bile usmerjene proti<br />
razredu kapitalistov in njihovi lastnini. Pred tridesetimi leti so postajali<br />
<strong>si</strong>ndikati in industrijski delavci v Britaniji ~edalje bolj instrumentalizirani<br />
in ~edalje manj radikalni. Na drugi strani pa je ostala manj{ina<br />
delavcev, ki je zunaj institucij, najpogosteje z dr`avljansko neposlu{nostjo,<br />
bojkotom in/ali sabota`ami, izra`ala nezadovoljstvo in<br />
grenila `ivljenje delodajalcem. Prav nenadzirani, svobodni del<br />
delavskega gibanja je zru{il mit o pa<strong>si</strong>vnem in stabilnem angle{kem<br />
delavskem razredu, ki je nastal po industrijskem boomu in relativni<br />
blaginji srednjega razreda v 50. in zgodnjih 60. letih. Izgubi urejenega<br />
delavskega imid`a zadovoljnega srednjega razreda sta botrovala<br />
tudi š~edalje ve~je {tevilo tujih delavcev in `ensk v proizvodnih<br />
panogah in hiter razvoj terciarnega sektorja’ (Weir, 1993, str. 16).<br />
Konec 60. in za~etek 70. let so poleg tega zaznamovale tudi<br />
internacionalizirane oboro`ene kampanje evropske urbane gverile<br />
proti mednarodnim predstavni{tvom evropskih fa{isti~nih dr`av,<br />
predvsem Španije in Gr~ije. Hrati so evropski gverilci podpirali<br />
sobojevnike, ki so se uprli voja{kim huntam v Ju`ni Ameriki. Poleg<br />
razlogov za razdejanje v dr`avah, kjer so nastale, so imele urbane<br />
gverilske skupine v Evropi (RAF, Rde~e brigade, Direktna akcija)<br />
skupen cilj: slabljenje in kon~no padec fa{isti~nih re`imov ter vladajo~ih<br />
kapitalisti~nih odnosov nasploh. V okviru teh akcij niso bili<br />
redkost napadi na ameri{ka diplomatska in poslovna predstavni{tva,<br />
predvsem zaradi imperialisti~ne politike Bele hi{e, {e posebej v<br />
Vietnamu.<br />
V 60. letih so <strong>si</strong> Britanci zapomnili {tevilne napade na {panske<br />
institucije na Otoku, ki so bile <strong>si</strong>mbol Francovega fa{izma, in na<br />
doma~e dr`avne institucije, ki so bile nekak{en podporni stolp<br />
kapitalisti~nih odnosov. Tar~a policije so bili pripadniki takrat `e
Change language