You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Jana S. Ro{ker<br />
2 Termin zahodni (kot<br />
kategori~no nasprotje<br />
“vzhodnega”) tukaj ni<br />
upo- rabljen v smislu<br />
strogo politi~ne ali celo<br />
geografsko pogojene<br />
kulturne specifikacije,<br />
temve~ kot predikator, ki<br />
izhaja iz razlikovanja<br />
med transcendentalno in<br />
imanentno metafiziko. To<br />
pomeni, da je nasprotje<br />
med ideologijami “levice”<br />
in “desnice” kot kategorialni<br />
politi~ni izraz<br />
evropskih kartezijanskih<br />
dualizmov, abstraktno v<br />
smislu stati~ne strukture.<br />
“Levica” in “desnica” kot<br />
protipola tega nasprotja<br />
naj bi bili determinirani<br />
in ve~ni hkrati. Druga<br />
osnovna zna~ilnost obeh<br />
protipolov je v tem, da<br />
vsak od njiju za svoj<br />
obstoj potrebuje tudi<br />
drugega. To spoznanje<br />
je v dobi “post-izmov”, v<br />
kateri ravnokar `ivimo<br />
(in se, kot vedno, spra{ujemo<br />
o smislu na{ih<br />
`ivljenj), privedlo do<br />
(najverjetneje) zmotne<br />
predstave o ni~nosti in<br />
brezpomenu tovrstnega<br />
politi~nega kategoriziranja.<br />
Seveda je jasno, da so<br />
kategorije vselej samo<br />
orodje, ki nam pomaga<br />
razumevati del~ek vsega<br />
tistega, kar naj bi dojeli,<br />
kar je zopet samo del~ek<br />
tistega, kar je okrog in v<br />
nas. Kljub temu pa so<br />
kategorije hkrati tudi tisto,<br />
kar nam v `ivljenju<br />
pomaga vzpostavljati svoje<br />
svetove in mostove do<br />
svetov drugih. Kategorije<br />
so torej (ne spoznavno,<br />
temve~ samo kognitivno),<br />
orodje, katerega osnovna<br />
zna~ilnost je v nepopolnosti.<br />
Druga osnovna<br />
zna~ilnost kategorij pa je<br />
v tem, da predstavljajo<br />
temelj vsakr{nega razmi{ljanja,<br />
sprejemanja in<br />
posredovanja. Kategorije<br />
82<br />
T E R O R I J A<br />
trdimo, da so dejanja teroristi~ne levice – `e po svoji samodefiniciji –<br />
vselej revolucionarna, ~esar za dr`ave, ki nas nenehno terorizirajo<br />
(s krvavimi vojnami, kompliciranimi formularji za odmero dohodnine,<br />
s samosvojim in samopa{nim vedenjem upravnih organov njihove<br />
zakonodajne in izvr{ne oblasti, z manifestnim in latentnim na<strong>si</strong>ljem<br />
svojih oboro`enih <strong>si</strong>l in propagandnih mehanizmov), nikakor ne bi<br />
mogli trditi. Dr`avni terorizem vselej te`i k ohranitvi obstoje~ega<br />
stanja (beri: obstoje~ih elitnih interesov in razmerij oblasti). ^eprav<br />
izhajajo tudi teroristi~ni akti skrajne desnice iz pozitivnih identifikacij,<br />
ki – podobno, kot je to pri levici – te`ijo k negaciji obstoje~ega in<br />
spremembi (na bolje), pa tudi njihovih akcij ne bi mogli ozna~iti s<br />
predikatom revolucionarnosti. Terorizem desnice je reakcionaren,<br />
ne v izvornem smislu te`nje po ponovni vzpostavitvi ne~esa minulega,<br />
temve~ v smislu arhai~nih vrednot normiranja in izklju~evanja,<br />
na kakr{nih sloni, denimo, ideologija nad~loveka. ^eprav so torej<br />
motivi teroristi~ne desnice na formalni ravni enaki motivom njihovega<br />
levi~arskega protipola, ~eprav torej oboji temelje na nekak{ni<br />
utopiji, je vsebinski predznak obeh ideolo{kih opredelitev popolnoma<br />
nasproten. Etika prvih namre~ temelji na enakovrednosti, etika<br />
drugih na vrednostnem razmejevanju ~love{kih `ivljenj.<br />
Seveda je tudi samorazumevanje levi~arskih skrajne`ev ve~inoma<br />
elitarno. Identiteta avantgarde in njene moralne implikacije se je<br />
vselej znova, zlasti v obdobjih popolne socialne izolacije, izkazala<br />
kot steber, ki je pripadnicam in pripadnikom ilegalnih celic omogo~al<br />
nekaj, kar je bilo prav tako elementarno in bistveno za njihovo<br />
pre`ivetje kot, denimo, hrana in pija~a, namre~ ohranitev notranje<br />
integritete. Naslednji problem, ki se pojavi, ko se pri~enjamo soo~ati<br />
z etiko levi~arskega terorizma, je v tem, da je bila ve~ina revolucionarnih<br />
celic hierarhi~no ustrojena. Zato bi tudi v primeru revolucionarne<br />
zmage po vsej verjetnosti privedla do socialnih struktur, ki bi<br />
temeljile na etiki formalnih avtoritet in oblasti, kar pomeni, da bi se<br />
dotlej ilegalne metode njihovega terorizma ohranile in vzpostavile<br />
v legalni, vsemogo~ni obliki terorizma nove, ~etudi “bolj{e in<br />
pravi~nej{e” dr`ave.<br />
^e se {e enkrat vrnemo k namenom, ki naj bi opravi~evali in<br />
posve~ali sredstva, k tisti eti~ni predpostavki, ki je skupna vsem<br />
oblikam terorizma, lahko seveda trdimo, da namen nikoli ne opravi~uje<br />
(kaj {ele posve~a!) sredstvo, kajti `ivimo v dobi, ki je vse<br />
bli`e spoznanju o la`nivosti upanj na “ble{~e~o prihodnost” in<br />
hkrati spoznanju o tem, da `ivimo v trenutku sedanjosti. ^e je ta<br />
trenutek, tukaj in zdaj, torej tisto, kar v `ivljenju resni~no “{teje”,<br />
je morda najbolje, ~e la`no upanje bodo~nosti zamenjamo z resni~nim<br />
zaupanjem v ta, tukaj{nji in zdaj{nji trenutek. To bi pomenilo,<br />
da so na{i nameni vselej hkrati `e tudi sredstva, ki jih uresni~ujejo.<br />
Namen in sredstvo sta v tem kontekstu torej povezana kot pot in cilj.<br />
Argument metode krvavih dana{njih bojev za bolj{i, pravi~nej{i jutri<br />
je tukaj prav tako neustrezen kot argument pobijanja na<strong>si</strong>lja s proti-
Change language