Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
tiso~ev aktivistov in militantnih skrajne`ev, kmalu razpustil zaradi<br />
mno`i~ne in <strong>si</strong>lovite repre<strong>si</strong>je.<br />
Tudi politi~ne <strong>si</strong>le, ki so utele{ale “zgodovinski kompromis”, so<br />
iskale izhod iz dru`bene izolacije, v kateri so se zna{le, a so to po~ele<br />
z jasnim in preprostim odlo~anjem za politiko repre<strong>si</strong>je. Zmagale so,<br />
a izkazalo se je, da je bila to pirova zmaga. Do`iveli smo uvedbo<br />
posebne policije, posebnih zaporov, posebnih sodi{~ in sojenj,<br />
posebnih izrednih ukrepov, ki jih je sprejemala vlada: kar je bilo<br />
dejansko izredno stanje, se je izteklo v preoblikovanju – in je tudi<br />
pripomoglo k izolaciji ustavne strukture politi~nega <strong>si</strong>stema, ki je<br />
bil `e razmesarjen s predhodnim “imperfektnim bipartitizmom”.<br />
Vse to je imelo dramati~ne posledice. Prvi, ki je bil prizadet, je<br />
bila PCI. V letih, ki so sledila, je bila prepu{~ena milosti desnice in<br />
je do`ivljala nenehno upadanje njene volilne podpore. Hkrati ji je<br />
spodletel poskus, da bi ponovno vzpostavila kakr{enkoli stik z<br />
dru`benimi gibanji, ki so do takrat `e postala marginalizirana.<br />
Komunisti~na stranka je postala nekaj, kar v svoji izvirni veli~astni<br />
zgodovini nikoli ni bila: birokratska zdru`ba, odrezana od dru`be in<br />
zaprta v ustroj oblasti. Kr{~anskodemokratska stranka je po drugi<br />
strani v tem procesu izgubila svoj osrednji ustavni polo`aj. Postala<br />
je usmerjena navznoter, osredoto~ena na ohranjanje svojih lokalnih<br />
temeljev oblasti in ni bila ve~ sposobna sama iz sebe zagotavljati<br />
sredstev za razumevanje dru`bene in produktivne slike, ki jo je<br />
ustvarila kriza. Vladi (socialisti~ni) Bettina Craxija, ki je pri{la na<br />
oblast leta 1983, je pripadla naloga, da izolacijo politi~nih razredov<br />
preoblikuje v mno`i~ni ustroj korupcije in degradacije dru`be in<br />
dr`ave. Sedemdeseta leta so se tako kon~ala.<br />
Velja se vpra{ati, ali bi 70. leta lahko privedla do druga~nega izida,<br />
v danem politi~nem polo`aju in v okviru politi~nega <strong>si</strong>stema tistega<br />
~asa? Odgovor je pritrdilen, vendar le ob enem pogoju: ~e bi bil v<br />
tistem ~asu na voljo model politi~ne reprezentacije, ki bi bil zmo`en<br />
absorbirati posledice zelo korenitih dru`benih preobrazb, ki so jih<br />
vnesla dru`bena gibanja. Ni~ takega takrat ni obstajalo in kasneje se<br />
ta problem ni ve~ pojavil.<br />
Po padcu berlinskega zidu in radikalni preobrazbi italijanskega<br />
parlamentarnega in politi~nega `ivljenja so se edine spodbude v<br />
smeri ustavne spremembe (ki so se, mimogrede, izkazale za neuresni~ljive,<br />
kot potrjuje projekt ustavne reforme, katerega osnutek je<br />
pripravila dvodomna komi<strong>si</strong>ja 9 ) usmerile na zgornje e{elone (na<br />
spremembe v predsedni{kem <strong>si</strong>stemu) in posledi~no na vzpostavljanje<br />
~edalje u~inkovitej{ih in ~edalje bolj centraliziranih instrumentov<br />
predkupne pravice, mediacije in repre<strong>si</strong>je. Nobenih predlogov<br />
ni za nove oblike politi~ne reprezentacije ali za nove kanale resni~ne<br />
demokracije. Kar zadeva delovanje vlade glede na sedanjo resni~nost<br />
druge republike se je le-ta pravzaprav ukvarjala z nevtraliziranjem<br />
dru`benih konfliktov in zagotavljanjem usklajenosti italijanskega<br />
<strong>si</strong>stema s “svetovnim trgom”.<br />
Med “zgodovinskim kompromisom” in terorizmom<br />
9 Cilj dvodomne komi<strong>si</strong>je<br />
pod predsedstvom<br />
Mas<strong>si</strong>ma D’Aleme<br />
predsednika stranke Leve<br />
demokracije (nekdanje<br />
PCI), je bil odpreti pogajanja<br />
za projekt ustavne<br />
reforme, ki naj bi med<br />
drugim pripeljal do univerzalnih<br />
volitev predsednika<br />
republike in<br />
sprememb v italijanskem<br />
volilnem <strong>si</strong>stemu. Njegovo<br />
delo je bilo kon~ano maja<br />
1998, po ostrem zasuku<br />
Silvija Berlusconija in<br />
njegove Naprej Italia,<br />
na katerega je bilo<br />
prene{eno vodenje<br />
projekta.<br />
U R B A N A G V E R I L A<br />
155
Change language