Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Nikolai Jeffs<br />
52 Guy Debord,<br />
“Minimum definition<br />
of Revolutionary<br />
Organizations” v Knabb,<br />
op.cit., str. 223.<br />
42<br />
T E R O R I J A<br />
sprejme unitarno kritiko sveta, zavrne notranji ustroj, ki bi le reproduciral<br />
hierarhi~ne odnose dominantnega sveta, in se preda logiki<br />
samo-ukinitve 52 . Z Debordem se lahko le deloma strinjamo. Kajti<br />
glede na analizo, ki smo jo tu podali, mora emancipatori~na formacija<br />
misliti so~asnost negativnih kakor tudi pozitivnih oblik `ivljenja, da<br />
se lahko zoperstavi potrebi po zastavitvi emancipacije v smislu<br />
krepitve hierarhi~nih odnosov znotraj formacij samih, v njenem<br />
odnosu do dru`be tekom boja ter ob njeni zmagi. Kakor gre tu za to,<br />
da mora vsaka formacija priznati ter odpraviti repre<strong>si</strong>jo, ki je dolo-<br />
~ala ne~ajevsko celico, tako mora tudi realizirati tiste latentne anarhisti~ne<br />
oblike misli ter prakse, na katere smo opozorili pri Fanonu<br />
ter Guevari.<br />
Prav tako mora tak{na formacija koncipirati subjekt emancipacije,<br />
ki ne bo ne lo~en ne specializiran in ~igar identiteta ne bo sklenjena,<br />
saj se s tem podvaja znotraj dru`bene, medkulturne pa tudi intersubjektivne<br />
odnose dominacije ter podrejanja. Bistveni predpogoj,<br />
s katerim je mogo~e misliti tako so~asnost praks kot tudi razklenjenost<br />
subjekta, izhaja iz odpovedi po samo-zavestni konstituciji<br />
emancipatori~nih praks in formacij oziroma avantgard, kakor tudi<br />
po predpostavki emancipacije kot vklju~ujo~e celotno dru`bo, saj<br />
je treba ostro zavrniti stanje, po katerem bi bili v<strong>si</strong> emancipirani, tudi<br />
eni bolj od drugih, katerih manko ali potla~itev bi postala pogoj te<br />
(ne)svobode. Iz tega prav tako izhajo dejstvo, po katerem je treba<br />
proti potrebi po unitarni kritiki, koncipirati ne samo pluralnost<br />
strategij, temve~ tudi vizij ter prostorov emancipacije, ki pa izhaja<br />
tudi iz stanja, ko so razli~ne formacije pripravljene sprejeti dejstvo<br />
svoje heterogene zgodovinske, teoretske, izkustvene pa tudi<br />
osebnostne kompozicije. To pa je – povratno – tudi garant relativizacije<br />
subjekta emancipacije in vzvod, preko katerega proces<br />
emancipacije postane subjektivno do`iveto in ne objektivno<br />
politi~no-zgodovinsko dejstvo, ki se zaradi same svoje eksternosti<br />
subjektu ka`e kot njemu ali njej sovra`no.<br />
^e se mora po Debordu vsaka revolucionarna formacija zavzemati<br />
za svoj razpust v smislu lo~ene organizacije in v trenutku<br />
zmage, potem tudi menimo, da se mora ta razpust predvideti `e<br />
v tem, ne pa v onem utopi~nem svetu. Ta odpoved predstavlja<br />
tudi minimalno definicijo polja, v katerem je mogo~e za~rtati mero<br />
emancipacije, njene akcije, obljube ter neodtujljive sedanjosti, katere<br />
naloga danes kli~e enako glasno kot v~eraj tudi zato, ker obstoje~i<br />
<strong>si</strong>stem ni pripravljen sli{ati njenega glasu. Odlo~itev, ali za formacije<br />
ter fenomene, opisane na straneh ^asopisa za kritiko znanosti,<br />
velja, da so verno sli{ali ta glas ali le njegova popa~enja, pa<br />
prepu{~amo vam.<br />
Ob Vltavi, 25. novembra 1998
Change language