Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Triglav pozimi FOTO: STANE KLEMENC<br />
pripravah na kranjsko kroniko pa smo zaprosili<br />
avstrijske prijatelje iz Beljaka, da so nam poslali<br />
kopije izvirnega opisa v nemščini iz časopisa<br />
»Österreichische Turisten – Zeitung« iz leta 1882.<br />
August Suschnik je na strani 71 objavil članek<br />
»Zimske ture v Karavankah, Julijskih in Savinjskih<br />
Alpah«.<br />
Avgust Sušnik se je 15. februarja 1882 povzpel<br />
na vrh Triglava z bohinjskim vodnikom Jakobom<br />
Jelarjem, 2<strong>1.</strong> februarja na Stol in 23. februarja z<br />
bratoma Raimundom in Konradom Pučnik na vrh<br />
Grintovca.<br />
Turo je Sušnik opisal takole:<br />
»Tura na Triglav z malo previdnosti ne terja<br />
nobene življenjske nevarnosti. Vzpon iz Fužin v<br />
Bohinju sem opravil z uglednim odličnim vodnikom<br />
Jakobom Jelerjem do najvišje koče nadvojvodinje<br />
Marije Terezije (op. ur. današnja Planika), in<br />
to brez počitka v sedmih urah. Od tod naprej pa je<br />
bilo do vrha še dve uri. Najtežji del je bil v Malem<br />
Triglavu, greben brez posebnih težav, toda greben<br />
do vrha velikega Triglava je bil na strmih mestih<br />
neprijeten. Sestop z vrha je potekal prav tako dve<br />
uri do koče Marije Terezije. Sestop se je nadaljeval<br />
do Triglavskih jezer do koče nadvojvode Franca<br />
Ferdinanda. In nato mimo stene Komarče do slapa<br />
Savice in dalje vzdolž samotnega Bohinjskega jezera<br />
do Stare Fužine, devet ur hoda. Jezera so bila pokrita<br />
z meter debelim ledom, voda pa je bila samo v<br />
Dvojnem jezeru.«<br />
Ti davni zapisi v skrbno zbranih in hranjenih<br />
arhivih opominjajo, da Slovenci potrebujemo<br />
popolno spisje o slovenskemu planinstvu, alpinizmu<br />
in gorskih aktivnostih, pri katerih so bili mnogi<br />
udeleženci nemalokrat povsem pozabljeni. Avgust<br />
Sušnik je »čisto ta pravi« slovenski planinski domoljub,<br />
ki je pri opisovanju dosledno upošteval slovenska<br />
imena ter jih tudi v nemščini skrbno in pazljivo<br />
zapisoval in tako ohranjal. Žal je »planinski«<br />
požar v prostorih PZS pred leti veliko arhiva uničil.<br />
Premalo smo naredili za celovito strokovno raziskavo<br />
slovenske planinske preteklosti.<br />
Današnji čas zahteva temeljite raziskave planinsko-alpinističnih<br />
dogajanj v gorah, ki naj se popišejo<br />
in tudi objavijo na spletu. Tak raziskovalni<br />
projekt je že v pripravi za nemško govoreča področja:<br />
DAV, OEAV in južnotirolski AV so se odločili,<br />
da bodo lastne zbirke združili v skupno zbirko podatkov,<br />
ki je sedaj javno dostopna na spletni strani<br />
Alpskega zgodovinskega arhiva. Njihove zbirke že<br />
sedaj obsegajo preko 200.000 enot. Zajemajo topografsko<br />
in slikovno gradivo, plakate in druge uporabne<br />
predmete o kulturni zgodovini alpskega prostora<br />
zadnjih 250 let. Tudi CAI je izrazil namero<br />
o kar najbolj popolnem opisovanju njihove planinsko-alpinistične<br />
ustvarjalnosti v polpreteklosti<br />
in preteklosti. Predsedstvo PZS si zato želi, da se<br />
tudi v Sloveniji začne pisati zgodovina planinstva<br />
z najpopolnejšo verodostojnostjo, brez subjektivnih<br />
usmeritev, simpatij, improvizacij ali dnevnih<br />
politik. Pisanja o preteklosti, pomembnih dejanjih<br />
in poteh planinskega zgodovinopisja ne moremo<br />
brez odgovornosti prepustiti amaterstvu in prostočasnosti<br />
trenutne volje. m<br />
27
Change language