You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Boš zamenjal temo svojih knjig?<br />
»Najbrž ne. Kot pisatelj knjig s plezalsko vsebino<br />
sem si ustvaril določeno ime in krog bralcev. Zunaj<br />
tega sem nihče. Držal se bom alpinistične snovi.«<br />
Jezik v Nevarni igri se precej razlikuje od tistega<br />
v obeh knjigah, ki si ju napisal kasneje. Je bolj sočen,<br />
veliko je pogovornih izrazov, idiomov in slenga.<br />
Zakaj ta razlika?<br />
»Smatram, da je Nevarna igra moja najboljša<br />
knjiga. Neke vrste avtobiografija. Nastajala je v drugačnih<br />
okoliščinah. The Totem Pole in The Longest<br />
Climb sem pisal na osnovi dnevniških zapiskov. Bil<br />
sem v popolnoma drugačnem stanju.<br />
V Nevarni igri opisujem svoja mladostniška<br />
leta, ko se človek še oblikuje. Vsak dan smo bili v<br />
steni. Vsak dan ti nekdo rešuje življenje že samo s<br />
tem, da drži vrv. Bili smo gruča tesno povezanih<br />
prijateljev. Knjiga je odraz življenja v tistih časih.<br />
Nastajala je neposredno in sproti, pisal sem zgodbe<br />
in jih pošiljal revijam.«<br />
Imaš danes še kaj stikov s prijatelji iz tistih let?<br />
»Da, z nekaterimi še vedno. Te vezi trajajo vse<br />
življenje. Pred letom dni se je na Tasmanijo preselil<br />
moj dober prijatelj, big wall climber John<br />
Middendorf, ki živi samo pet minut stran od mene.<br />
Zdaj, ko jih ima čez petdeset, se mu ne da več<br />
plezati dolgih in nevarnih smeri. To je zelo pripravno<br />
tudi zame, kajti en dan v tednu imava rezerviran<br />
za skupno plezanje. Ker imam uporabno samo<br />
eno roko, nimam rad navpičnih sten, saj v njih ne<br />
morem počivati, ko me navije. Blažji naklon mi bolj<br />
ustreza.«<br />
Po svetu in v Britaniji si preplezal precej prvenstvenih<br />
smeri, tudi takih z ocenami od E6 do E8.<br />
Katera ti je najljubša?<br />
(dolg razmislek) »Ne bi mogel reči … o tem ne<br />
razmišljam na tak način … lahko pa povem, da je<br />
moja najljubša stena Gogarth na otoku Anglesey v<br />
Walesu. Tam sem splezal nekaj res dobrih, a tudi<br />
nevarnih smeri.«<br />
Je morda kakšna smer, ki je ne bi hotel ponavljati,<br />
tudi če bi jo zmogel?<br />
»Glede na moje stanje … ha. Ne vem … smer<br />
Super Calabrese (ocena E8/6b) v Gogarthu je zelo<br />
nevarna. Na stojišču je en sam rurp 1 . To je tudi prvi<br />
klin. Do njega ni lahko priti. Preplezal sem jo pred<br />
20 leti, kolikor mi je znano, še nima ponovitve.«<br />
V Britaniji sta dve struji plezalcev. Eni zagovarjajo<br />
tradicionalne vzpone na pogled kot edino pravo bistvo<br />
plezanja in pustolovščine, drugi smer najprej naštudirajo<br />
s pomočjo varovanja od zgoraj, nato se je lotijo<br />
od tal. Zagovorniki plezanja na pogled trdijo, da »študentje«<br />
niso upravičeni do ocene E (extremely severe 2 ),<br />
temveč do ocene H (headpoint 3 ). Kaj meniš ti?<br />
»Absolutno zagovarjam plezanje na pogled,<br />
od spodaj navzgor, s sprotnim nameščanjem<br />
1<br />
Majhen tanek klin z žičnato zanko. V tej steni plezajo na<br />
tradicionalen način, plezalci je ne dovolijo opremiti s<br />
svedrovci.<br />
2<br />
Skrajno resno<br />
3<br />
Besedna igra z red point, z rdečo piko, ki pomeni način<br />
vzpona. Če plezanje neke smeri ne uspe na pogled (on<br />
sight), to je v prvem poskusu, postane red point, z rdečo<br />
piko. Smiseln prevod je nadrkavanje.<br />
Paul predava v Cankarjevem domu<br />
FOTO: MIRE STEINBUCH<br />
67
Change language