Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
sicer vedno pisal, najbrž ne bi postal<br />
pisatelj, saj »je bila skala vedno na<br />
prvem mestu. Resnično ne bi imel časa,<br />
da bi zložil skupaj te zapiske, če si ne bi<br />
na Škotskem zlomil hrbta. /…/ Potem<br />
ko sem v Gogarthu padel in za trenutek<br />
umrl, sem imel naenkrat toliko vprašanj.<br />
V vsem skupaj nisem našel nobenega<br />
smisla in začel sem pisati, kot da<br />
izganjam hudiča.«<br />
Boljšega naslova si avtor za svoj prvenec<br />
ne bi mogel izmisliti. Kajti vse njegovo<br />
življenje je bilo že od mladih nog<br />
dalje nevarna igra. Vragolije njegovega<br />
otroštva se zdijo za današnji »sterilni«<br />
čas, ko si mladež da opraviti le<br />
še z računalniki in virtualnimi dogodivščinami,<br />
kot z drugega planeta. Slog<br />
opisovanja tistega časa spominja na<br />
slog enkrat nih zgodb o Nikcu (avtorja<br />
J. J. Sempé in R. Goscinny), v katerih<br />
pisec z otroš ko nedolžnostjo v prvi<br />
osebi opisuje lumparije malega razbojnika,<br />
ki mu dostikrat ni jasno, čemu<br />
se ob njih odrasli sploh razburjajo. Nekonvencionalna<br />
vzgoja v otroštvu je<br />
bila dobra podlaga za divja najstniška<br />
leta, ko je živel alternativno življenje<br />
brezposelnega plezalca, ki je premikal<br />
meje mogočega v tradicionalnem plezanju,<br />
a hkrati v srcu ostal »naughty<br />
boy«. 2 Svoje strah zbujajoče podvige<br />
avtor opisuje v svojevrstnem požvižgam-se-na-vse<br />
slogu, ki pa ga pozneje,<br />
pri pripovedovanju o odpravah,<br />
2<br />
Poredni deček.<br />
Mladinska knjiga Trgovina<br />
Slovenska 29, Ljubljana<br />
T: 01 2410 656,<br />
E: konzorcij@mk-trgovina.si<br />
Pestra izbira knjig s področja<br />
gorništva, alpinizma,<br />
fotomonografij in potopisov<br />
Mario Sertori:<br />
ALPINE ICE -<br />
The 600 best ice<br />
falls in the Alps<br />
(Francija, Švica,<br />
Avstrija, Italija in SLOVENIJA)<br />
Edizioni Versante Sud, januar 2009<br />
(mehka vezava; 445 strani; barvne<br />
fotografije; cena 46,76€)<br />
precej spremeni in se opaz no premakne<br />
od nonšalantnosti k poglobljenemu<br />
razmišljanju, celo k duhovnosti,<br />
kar pride najbolj do izraza v zadnjih<br />
poglavjih. Sprememba sloga je zagotovo<br />
povezana s časovno razliko med<br />
nastankom posameznih zgodb in z<br />
dogodki, ki so zaznamovali avtorja na<br />
poti med stenami – od smrti soplezalcev<br />
do lastnih nesreč, zaradi katerih je<br />
Pritchard nekajkrat izkusil tanko linijo<br />
med to- in onostranstvom in izkušnje<br />
znal doživeto naslikati z nekak šnim<br />
tokom zavesti. Njegova pot od Llanberisa<br />
do velikih sten je bila odise jada<br />
v pravem pomenu besede. Kot da bi<br />
bila smola, ki se ga je držala, nekak šno<br />
spregledano opozorilo za prihajajočo<br />
katastrofo. A vsakemu padcu so sledili<br />
nov vzpon in nove zgodbe iz vertikale,<br />
slikovito opisane s sočnimi in<br />
nenavadnimi primerjavami, najsi gre<br />
za plezanje v domačih velikih stenah,<br />
na Baghiratiju, v patagonskih stolpih<br />
Torres del Paine, Yosemitih, na Baffinovem<br />
otoku ali pakistanskem Trango<br />
Towerju. Pri vzponih, tako tistih v<br />
stenah kot onih v življenju, so ključni<br />
tudi soplezalci. Nekaterim izmed njih,<br />
ki so avtorja sprem ljali bodisi med eno<br />
ali drugo vrsto vzponov, je posvečen<br />
zadnji (last, but not least) 3 del knjige z<br />
naslovom Nevarni igralci (med katerimi<br />
se je znašel tudi Silvo Karo). Zanimivo<br />
je brati, kako avtor, kljub temu da<br />
je sam igral precej nevarno igro, odkrito<br />
občuduje ali celo mistificira nekatere<br />
druge »nevarne igralce«.<br />
Pritchard je odgovor na vprašanje, kaj<br />
bo počel, če ne bo mogel plezati, o<br />
čemer se je spraševal v enem od težkih<br />
trenutkov med celjenjem ran, torej<br />
našel. In se ga trdno oklepal tudi po izdaji<br />
prvenca, ko so sledile še hujše preizkušnje,<br />
iz katerih sta se rodili naslednji<br />
dve knjigi, za kateri tudi upam, da<br />
bosta nekoč na voljo v slovenski besedi.<br />
Naj ob koncu izrečem le še pohvalo<br />
založbi za pogum, da se loti izdajanja<br />
knjig v podalpski deželici manj znanih<br />
tujih avtorjev, kar je ob majhnosti slovenskega<br />
trga, da o »obsežnosti« trga<br />
gorniške literature (kljub temu da smo<br />
Janezi pregovorno planinci) niti ne izgubljam<br />
besed, hvalevredno početje.<br />
Glede na to, da pozitivna bilanca gotovo<br />
sloni na prodaji vodniške literature,<br />
upam, da bo kmalu pripravljena<br />
kakšna nova izdaja kakšnega vodnika,<br />
potratnost, s katero vztrajno »težim«,<br />
gor ali dol. Tako bomo zadovoljni vsi:<br />
uporabniki vodnikov in zasvojenci z<br />
gorniškim leposlovjem.<br />
Mateja Pate<br />
3<br />
Zadnji, vendar ne najmanj<br />
pomemben .<br />
Naslednjih 76<br />
Pozdravljene gore, Jelena Justin, Gorenjski<br />
glas, Kranj, 2008.<br />
Jelena Justin je v preteklih letih zvesto<br />
objavljala planinske izlete in ture<br />
v časopisu Gorenjski glas, nekaj pa<br />
tudi na spletnih straneh gore-ljudje.<br />
net. Pred kratkim je 76 njenih opisov<br />
izšlo v priročnem vodniku, ki z obsegom<br />
in informativnostjo obeta veliko.<br />
In bralec tudi zares dobi obilo namigov<br />
za poti v gore. Za tja, kjer ga<br />
bodo – pozdravile njegove gore. Zdi<br />
se mi, da je avtorica v naslovu hotela<br />
reči: »Pozdravljene, gore!« Očitno<br />
se je vejica izgubila, ali pa so opisane<br />
gore res pozdravljene – oziroma<br />
pozdravljane od vseh, ki bodo avtoričinim<br />
opisom sledili. No, kakorkoli<br />
že, pustimo besedne igre in poglejmo<br />
vsebino.<br />
Izleti so razdeljeni na nezahtevne vrhove<br />
(tudi kakšna dolina se znajde<br />
vmes), zahtevne vrhove in zelo zahtevne<br />
vrhove. Najzahodneje nas avtorica<br />
povede na Poliški Špik, najvzhodneje<br />
pa na Peco. Na severu<br />
nas omejuje avstrijska meja, najdlje<br />
na jug gremo na Polhograjsko Grmado.<br />
Izleti so torej omejeni na naš<br />
gorski svet (Julijske Alpe s predgorjem,<br />
Karavanke, Kamniške in Savinjske<br />
Alpe), ostali predeli Slovenije niso<br />
pokriti. Zelo prav bi prišel kakšen zemljevid,<br />
kjer bi bili izleti označeni. Pri<br />
nezahtevnih izletih hodimo po dolinah<br />
(npr. Voje), planinah (npr. Zajamniki)<br />
in lažjih vrhovih (npr. Dovška<br />
Baba). Pri zahtevnih vrhovih si ogledamo<br />
tudi manj znane vrhove, kot je<br />
Jerebikovec na Mežakli (mimogrede,<br />
83
Change language