You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Med kapljicami<br />
Skozi gosto zelenje se vije steza, za trenutek obsijana s soncem …<br />
in Jana Remic<br />
Nebo se je umirilo in polagoma je prenehalo deževati.<br />
Skozi veje je zavel lahen vetrič in z listov<br />
so zdrsnile bleščeče dežne kapljice. Goste meglice so<br />
se dvigale ob pobočju, med gostimi sivimi oblaki se<br />
je zasvetilo sinje modro nebo. Skozi to malo okence<br />
se je pritihotapil sončni žarek in pobožal mokre<br />
vrhove smrek in bukev, da so kapljice zažarele kot<br />
nešteto drobcenih diamantov. Raznobarvno cvetje<br />
je trepetalo pod težo prozornih kapljic, ob nežnem<br />
šepetu vetra se je sleherna rožica razveselila ukradenega<br />
sončnega žarka. Barve so živo zažarele, da<br />
izkoristijo trenutek, kakor bi se vsa tiha pokrajina<br />
zavedala, da bodo temni oblaki, v katere so skriti<br />
vrhovi bližnjih gora, še nekaj časa vztrajali.<br />
Med vejami so glasno čivkali ptički, nekoliko<br />
dlje je prepevala kukavica svoj ku-ku. Tudi doktor<br />
Detel je že pridno ordiniral na debelem smrekovem<br />
deblu.<br />
Moj Bog, kakšno doživetje! Čutim tišino in v<br />
meni se naseli globok mir, čeprav poslušam šepet<br />
vetra v vrhovih dreves, ptičji ščebet in rahel šum<br />
dežnih kapljic. Glasen čmrljev let mi pritegne<br />
pogled in z njim se še jaz ustavim ob zeleni blazinici,<br />
posuti z nežnimi belimi cvetovi. Vpijam lepoto,<br />
mehke vonjave, pesem gozda in globok mir …<br />
Želim ohraniti spomin na bežno doživetje, ko se mi<br />
je zazdelo, da sem se zlila s kapljicami in meglicami,<br />
z bleščavo mokrih cvetov, lističev in iglic, z vonjavami<br />
mladega gozda …<br />
Vsakokrat, ko se skozi gorski gozd dvigam proti<br />
vrhovom, grem na obisk. Trudim se, da bi hodila<br />
čim tiše, da bi ne zmotila prebivalcev v zelenih<br />
sobanah in na mogočnih sivih galerijah. Zavedam<br />
se, da z utrjenimi stezicami vdiram v edinstveno<br />
pokrajino, za katero se trudim, da bi ostala čimbolj<br />
prvinska, katero imam rada, jo želim ohranjati in<br />
se čutim del nje. Če je le mogoče, obstanem in opazujem<br />
večno ponavljajoč se utrip življenja mogočnih<br />
smrek, bukev in trdnih viharnikov, raznobarvnih<br />
rož, ptic, gamsov, svizcev, metuljev …<br />
Koraki<br />
Dohiteli so me koraki … nasmeh, pozdrav …<br />
Tudi to je nekaj edinstvenega v gorah. Nasmeh<br />
in pozdrav, nekaj najbolj osnovnega v medsebojnem<br />
sporazumevanju med ljudmi. Če se sprehajam<br />
nekje v dolini, pa čeprav v naravi, mimoidoči<br />
gledajo skozi mene; bolje, da se ne zmotim in<br />
50 MAJ 2009