You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
NOVOST<br />
Bushnell Back Track<br />
Vsi, ki hodimo po gorah, smo se vsaj enkrat izgubili ali pa se znašli v položaju, ko nismo<br />
vedeli poti nazaj. Sam sem že imel možnost preizkusiti Back Track ali »vračalnik«. Napravica<br />
tehta le 73 g in deluje na podlagi GPS-tehnologije. Zapomni si lahko največ tri lokacije,<br />
ki jih shranimo na tri različna mesta v napravi. Različne GPS-naprave so za marsikaterega<br />
planinca prezahtevne, »vračalnik« pa je kljub izkoriščanju visoke tehnologije preprost<br />
za uporabo, saj vsebuje le dva gumba. Deluje na dve AAA-bateriji in je vodoodporen. Napravica<br />
vas bo varno vodila nazaj do izhodišča s pomočjo GPS-satelitov in digitalnega kompasa. Priporočam<br />
ga vsem, ki se veliko gibajo v naravi.<br />
Matjaž Šerkezi<br />
Marijan Gril<br />
(1935–2009)<br />
Močno nas je presunila vest, da je na<br />
pragu pomladi zahrbtna bolezen ustavila<br />
plemenito srce našega planinskega<br />
tovariša Marijana Grila. Ni še minilo<br />
mesec dni, ko je na občnem zboru<br />
podal poročilo o delu markacistov, 18.<br />
marca pa smo se od njega zadnjič poslovili<br />
na moravškem pokopališču.<br />
Rojen je bil leta 1935 v Spodnji Slivni,<br />
po domače pri Rožancu. Kot majhen<br />
otrok se je moral večkrat seliti, najprej<br />
v Zgornjo Slivno, nato v Češnjice,<br />
kjer je preživel vojna leta. Oče in starejši<br />
brat sta bila mobilizirana in ostali<br />
so brez materialnih sredstev. Mati ju<br />
je z bratom preživljala tako, da je hodila<br />
h kmetom pomagat za kos kruha in<br />
kanglico mleka. Po osnovni šoli zaradi<br />
razmer doma ni bilo druge možnosti,<br />
kakor da se je zaposlil v Papirnici Količevo.<br />
Ob delu se je izobraževal, postal<br />
delovodja v proizvodnji papirja in kartona<br />
ter s tega delovnega mesta odšel<br />
v pokoj.<br />
Že od malega je od doma z zanimanjem<br />
opazoval vrhove kamniških Alp.<br />
Ko je prišel na Količevo, so se mu gore<br />
še približale. Kmalu si je našel prijatelje,<br />
ki so zahajali v bližnje gore. V planinsko<br />
organizacijo je vstopil <strong>1.</strong> maja<br />
1956, ko ga je prijatelj, Moravčan Fran-<br />
ce Vesel, vključil v PD Domžale. Kmalu<br />
sta začela še tesneje sodelovati, predvsem<br />
pri označevanju in nadelavi planinskih<br />
poti. Prva pot, ki jo je pomagal<br />
markirati, je pot iz Krašnje na našo Limbarsko<br />
goro, sledili pa so druge akcije<br />
in vzdrževanje poti v kamniških planinah.<br />
Želel se je usposobiti za bolj odgovorna<br />
dela v planinstvu; opravil je<br />
tečaj za mladinskega planinskega vodnika,<br />
markacista, gorskega stražarja<br />
in inštruktorja varstva narave pri PZS.<br />
V PD Domžale je prevzemal odgovorne<br />
funkcije (načelnik mladinskega odseka,<br />
član upravnega odbora, markacist).<br />
V okviru PD Domžale so skrbeli<br />
za planinske poti, ki vodijo do Domžalskega<br />
doma na Mali planini in naprej<br />
preko Konja do Korošice. Po nesreči, ko<br />
je zgorela komaj zgrajena depandansa<br />
Domžalskega doma, so opravili veliko<br />
prostovoljnih delovnih ur za obnovo,<br />
prav tako tudi pri vzdrževanju starega<br />
doma. Vodil je planinske skupine,<br />
predvsem z domžalskih osnovnih šol, v<br />
predgorje pa tudi zahtevnejše izlete. Za<br />
mlade je pripravljal predavanja o varstvu<br />
narave, o cvetju in kamninah.<br />
Nekaj let pred upokojitvijo se je preselil<br />
nazaj na Moravško, kjer smo se pred<br />
15 leti dogovarjali o ustanovitvi Planinskega<br />
društva Moravče. Povabljen je bil<br />
k sodelovanju in tako postal ustanovni<br />
član novonastalega PD leta 1993. V društvu<br />
je opravljal različne funkcije; nekaj<br />
časa je bil tudi podpredsednik PD, najlepše<br />
spomine pa je imel na vodenje in<br />
delo z mladimi planinci. Skoraj 15 let je<br />
bil načelnik markacistov. Skrbeli so za<br />
vse planinske poti na našem območju;<br />
teh je okrog 100 km. Ponosen je bil na<br />
Moravško planinsko pot, ki je povezala<br />
planinske oziroma turistovske poti,<br />
kakor jih je poimenoval Badjura že davnega<br />
leta 1928. Pot smo pred trinajstimi<br />
leti označili, z njo obkrožili celo dolino<br />
in jo prepustili pohodnikom, ki se<br />
vedno znova vračajo sem. Veselil se je<br />
pohodnikov iz vseh koncev Slovenije<br />
in tudi iz tujine. Vsi so pohvalili urejenost<br />
poti ter skrbno in lično izdelane<br />
markacije. Ko smo leta 1995 razvili društveni<br />
prapor, nam je ostalo nekaj denarja;<br />
razmišljali smo, da je prav, da ta<br />
denar vložimo v nek objekt, ki bi nas<br />
še bolj združeval in bi bil last ne le planincev,<br />
temveč vseh krajanov. To je bil<br />
prvi osnovni kapital za gradnjo našega<br />
planinskega doma na Uštih. Potrebno<br />
je bilo veliko časa, dogovarjanja in<br />
»fehtarjenja«, da nam je uspelo zgraditi<br />
planinski dom na tako prečudovitem<br />
kraju. Seveda je še v gradnji, čeprav<br />
že odpira vrata …, toda razmišljal<br />
je, da nista vržena stran niti naš trud niti<br />
denar. Nihče ne bo ničesar, kar gradimo,<br />
odnesel s seboj. Gradimo za nas<br />
vse, Moravčane in druge pohodnike,<br />
ki nas radi obiščejo. Kljub vsem drugim<br />
zadolžitvam v društvu in kljub bolezni,<br />
ki ga je spremljala, je Marijan opravil<br />
preko 500 prostovoljnih ur pri gradnji<br />
doma. Za svoje delovanje je prejel<br />
številna priznanja: zlati znak MK, Knafelčevo<br />
diplomo, spominsko plaketo<br />
PZS, plaketo občine Moravče, plaketo<br />
PD Domžale, plaketo PD Moravče itd.<br />
Kljub skromnosti je bil ponosen in zadovoljen,<br />
ko je pomislil, da je s svojim<br />
delom prispeval k rasti planinske organizacije<br />
v Moravčah in prej drugje.<br />
Marijan je bil prijatelj, na katerega si se<br />
lahko vedno zanesel. Ni se postavljal v<br />
ospredje, svoje zadolžitve pa je vedno<br />
opravil s požrtvovalnostjo, odgovornostjo,<br />
skoraj dolžnostjo.<br />
Marijan, hvala ti, pogrešali te bomo!<br />
Spominjali se te bomo vsi, ki smo delali<br />
s teboj, pa tudi vsi, ki si jim odprl pot<br />
v gorski svet. Marijan, tako rad si občudoval<br />
cvetje po našem hribovju –<br />
upam, da bo kranjska lilija pod sv. Miklavžem<br />
letos še bolj bujno zacvetela v<br />
tvoj spomin.<br />
Leon Lavrič<br />
93
Change language