You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
IZ DEJAVNOSTI PZS<br />
Fakulteta za šport prejela<br />
priznanje PZS<br />
PZS je za zgledno sodelovanje Fakulteto<br />
za šport Univerze v Ljubljani odlikovala<br />
z zlatim častnim znakom PZS.<br />
PZS s Fakulteto za šport sodeluje že od<br />
konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja.<br />
Na začetku je šlo za sodelovanje s<br />
takratno Visoko šolo za telesno kulturo<br />
in dr. Silvom Kristanom, ko so študenti<br />
v okviru fakultetnega študija in predmeta<br />
turistika (če so ga opravili najmanj<br />
z oceno 8) že lahko pridobili naziv<br />
planinski vodnik (PLV), katerega program<br />
je PZS uvedla v sredini sedemdesetih<br />
let prejšnjega stoletja. Vse od<br />
takrat je bil v Komisiji za vzgojo in izobraževanje<br />
PZS (KVIZ) vedno tudi predstavnik<br />
VŠ in nato FŠ dr. Silvo Kristan, ki<br />
ga je v sredini devetdesetih let zamenjal<br />
dr. Stojan Burnik, ki je član sedanje<br />
Komisije za usposabljanje in preventivo.<br />
Član KVIZ-a PZS je bil dolga<br />
leta tudi dr. Stanko Pinter, ki je bil hkrati<br />
tudi član Podkomisije za usposabljanje<br />
pri MK PZS, vsi trije pa tudi pogosti<br />
recenzenti vzgojne literature PZS ter<br />
avtorji številnih gradiv in člankov s planinsko<br />
tematiko.<br />
Sodelovanje se je posebej okrepilo po<br />
letu 1992, ko je PZS uvedla t. i. kategorizacijo<br />
vodnikov PZS (in hkrati združitev<br />
nekdanjih mladinskih vodnikov (MPV)<br />
in že omenjenih PLV. Pri tej kategorizaciji,<br />
zaradi katere je bilo treba pripraviti<br />
tudi številne akte, so ponovno sodelovali<br />
vsi omenjeni, hkrati pa je takrat<br />
FŠ tudi »uradno« začela s programom<br />
usposabljanja VPZS v okviru Katedre<br />
za gorništvo, ko je KVIZ PZS ugotovila,<br />
da ta ustreza vsem zahtevam programov,<br />
ki se izvajajo znotraj PZS. Sodelovanje<br />
se je razširilo tudi na področje alpinizma<br />
in športnega plezanja, kjer sta<br />
bila še posebej aktivna dr. Blaž Jereb in<br />
dr. Bojan Leskošek, kot sedanji zunanji<br />
sodelavec FŠ pa tudi dr. Franjo Krpač,<br />
sicer profesor na Pedagoški akademiji<br />
Univerze v Ljubljani (tudi dolgoletni<br />
član KVIZ PZS). Dr. Stanko Pintar in dr.<br />
Franjo Krpač sta se še posebej angažirala<br />
na področju usposabljanja priprave<br />
programov in usposabljanja mentorjev<br />
planinskih skupin.<br />
Novo dimenzijo sodelovanja je v letu<br />
1998 vnesel Zakon o športu, uvedba<br />
Strokovnega sveta RS za šport in s tem<br />
v zvezi novo sodelovanje tudi z Inštitutom<br />
za šport pri FŠ, torej sodelovanje z<br />
dr. Bojanom Joštom, dr. Jakobom Bednarikom<br />
in še posebej z dr. Stojanom<br />
Burnikom. Slednji je bil ključna osebnost,<br />
da je PZS v sodelovanju z Inštitutom<br />
za šport in Katedro za gorništvo<br />
uspela še v letu 2000 najprej v okviru<br />
KVIZ PZS, pozneje pa tudi pri Strokovnem<br />
svetu RS za šport potrditi kar 18<br />
programov, kjer je bilo pri programih<br />
športnega plezanja nadvse pomembno<br />
še sodelovanje z dr. Bojanom Leskoškom.<br />
Veliko pomoč je PZS v letu 2004<br />
nudil dr. Jakob Bednarik, ko je PZS prvič<br />
kandidirala na razpisih za sredstva ESS,<br />
takrat predvsem kot predstavnik Direktorata<br />
za šport MŠŠ in sedaj kot predstavnik<br />
OKS. Pri teh razpisih se je v posebnem<br />
konzorciju pri Inštitutu za<br />
šport sodelovanje razširilo še na Špelo<br />
Simončič in Miha Kürnerja. Omeniti je<br />
treba, da so dr. Stojan Burnik (za področje<br />
6 vodniških programov in programa<br />
inštruktor planinske vzgoje), dr.<br />
Franjo Krpač (za program mentor planinske<br />
skupine in vaditelj orientacije),<br />
dr. Blaž Jereb (za programa alpinist in<br />
Podpredsednik PZS Uroš Vidovič, prodekan Fakultete za šport Stojan Burnik,<br />
predsednik PZS Franci Ekar in dekan Fakultete za šport Milan Žvan<br />
alpinistični inštruktor) in dr. Bojan Leskošek<br />
(kar za 5 programov športnega<br />
plezanja) tudi vodje usposabljanja<br />
v skladu z Navodilom za usposabljanje<br />
strokovnih delavcev v športu, ki ga<br />
je izdal Strokovni svet RS za šport. Zelo<br />
pomembno je tudi, da Inštitut za šport<br />
pri FŠ izvaja potrebne meritve za alpiniste<br />
in športne plezalce PZS.<br />
Ker so skoraj vsi našteti predstavniki<br />
FŠ po srcu planinci, alpinisti in plezalci,<br />
hkrati pa imajo tudi številne strokovne<br />
nazive znotraj PZS, so seveda zelo<br />
pogosti predavatelji in inštruktorji na<br />
usposabljanjih PZS.<br />
Sodelovanje v vseh teh letih je bilo in je<br />
še vedno resnično vzorno, na visokem<br />
strokovnem nivoju, s strani PZS pa so se<br />
v to sodelovanje vključevali predvsem<br />
že pokojni dr. Tomaž Vrhovec, Bojan<br />
Pollak, mag. Klemen Medja, mag. Borut<br />
Peršolja in dolgoletni načelnik KVIZ in<br />
pozneje KUP UO PZS (skupaj 15 let) Rudolf<br />
Skobe in seveda predsednika PZS<br />
Andrej Brvar in Franci Ekar.<br />
Rudolf Skobe<br />
Sestanek s Pavlom Gantarjem<br />
Predsednik Državnega zbora, dr. Pavel<br />
Gantar, je v četrtek 16. aprila 2009 sprejel<br />
delegacijo PZS. Glavna tema pogovora<br />
je bila sprememba nekaterih členov<br />
Zakona o planinskih poteh ter<br />
Zakona o elementarnih nesrečah in reševanju.<br />
Pogovor je tekel tudi o poškodbah<br />
in podorih na planinskih poteh ter<br />
o poškodbah na planinskih kočah, ki so<br />
jih povzročili snežni plazovi. Pri Zakonu<br />
o planinskih poteh je bilo izpostavljeno<br />
vprašanje izvajanja posameznih določil<br />
zakona in zagotavljanja stalnega<br />
vira financiranja za vzdrževanje in skrbništvo<br />
planinskih poti, kar je vezano tudi<br />
na pripravo ustreznih skrbniških pogodb.<br />
Dodatno je treba zagotoviti sredstva<br />
za odpravljanje večjih poškodb na<br />
poteh zaradi naravnih ujm. Nedorečen<br />
je nadzor na poteh in vodenje evidence<br />
s prostorskim prikazom planinskih<br />
poti. Zato bi bilo člene zakona, ki ta področja<br />
zadevajo, treba spremeniti oziroma<br />
prilagoditi. Glede poškodb na planinskih<br />
poteh je bilo ugotovljeno, da je<br />
zaradi spremenjenih podnebnih razmer<br />
vse več takih poškodb, ki jim markacisti<br />
s svojim prostovoljnim delom niso kos.<br />
Narava ne prizanaša; povzroča uničenje<br />
planinskih poti s silovitimi neurji, podori<br />
in v zimskem času snežnimi plazovi. Pri<br />
teh poškodbah seveda ne moremo govoriti<br />
o klasičnih naravnih katastrofah,<br />
vendar je tudi pri odpravi takih posledic<br />
treba upoštevati določene kriterije<br />
oziroma poskrbeti za nemoteno delovanje<br />
planinstva, pašništva in turizma.<br />
Zakon o naravnih nesrečah bi se moral<br />
prirediti tako, da bi upošteval tudi tovr-<br />
85
Change language