Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Vsi pristopi na Lopič so dolgi, seveda če jih<br />
začnemo iz dolin. Vsaj štiri ure in pol, lahko pa<br />
tudi tja do šest ur bomo hodili na vrh. Le naša pot s<br />
planine Confin ga doseže v 2 h 15 min. Če gremo iz<br />
doline Venzonasse naravnost na planino Ungarina<br />
Samorog<br />
Pred vzponom na Javor naju<br />
je oskrbnik opozoril, naj bova<br />
pozorna na velikanskega kozoroga,<br />
ki živi na gori. Med plezanjem<br />
sva že pozabila na njegove besede,<br />
a ko sva izstopila iz strme grape, se<br />
je Jasmina ustavila in mi pokazala<br />
na čudno bitje sredi sten. Res, tam<br />
je stal kralj te gore in čuval svoje<br />
mehke trate. Ampak … saj ima<br />
samo en rog! Samo levega. Stara<br />
žival je počasi odšla za rob. Kako<br />
težko mora biti loviti ravnotežje<br />
v teh stenah samo z enim, težkim<br />
rogom! Kdo ve, kako strašen je bil<br />
boj, v katerem je izgubil drugega?<br />
A preživel je, za visoko ceno,<br />
in vstopil v legendo. Legendo o<br />
Samorogu z gore Javor.<br />
ali pa čez Graunês na sedlo Slips, spotoma lahko<br />
obiščemo ljubko cerkvico San Antonio Abate. V<br />
tem primeru parkiramo že na ovinku, torej kakih<br />
40 metrov višje, preden se cesta spusti k potoku.<br />
Tako kot za vzpon na Javor so tudi za vzpon<br />
na Lopič najprimernejši kopni meseci. A najlepše<br />
je zagotovo v času gorske pomladi (junija), ko so<br />
travniki polni cvetja, in jeseni, ko je zrak čist in so<br />
macesni zlati.<br />
Sestopi z gora so, no, saj so v redu, ampak tako<br />
kot v vsakem poslavljanju je tudi v njih rahel pridih<br />
otožnosti. Najprej sva sicer še razmišljala, da bi z<br />
Lopiča sestopila po jugozahodnem grebenu in nato<br />
prečkala celotna travnata pobočja, a to bi bil kar<br />
velik ovinek. Po isti poti sva se vrnila na planino<br />
Confin, se poslovila od prijaznih domačinov in<br />
pred očmi peščice začudenih turistov, ki so bili<br />
medtem prišli, »osedlala« kolesi. Vožnja dol je bila<br />
spet ena tistih, ko kar čutiš, kako se zavorne obloge<br />
na kolesih topijo kot maslo v vroči ponvi, ko te težki<br />
nahrbtnik z vso vračajočo se hrano in ostalo kramo<br />
neusmiljeno jaha za vratom in ko vsake toliko časa<br />
ustaviš, da sprostiš zakrčene prste na rokah. Kako<br />
je letelo!<br />
Še precej več informacij – slik in opisov teh<br />
gora – lahko najdete na: www.summitpost.org (v<br />
angleščini) in na moji osebni spletni strani: http://<br />
www.geocities.com/vidpogacnik/index.html. m<br />
37
Change language