You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Vedno, ko greva v hribe za dva dni, imam<br />
občutek nekakšnega razkošja. Čas spet doživljam<br />
normalno, to se pravi sproščeno, tako<br />
kot sicer skozenj polzi naše življenje. Zato tudi<br />
tokrat ne moreva skozi Venčon/Venzone, ne da<br />
bi mu namenila tisto obvezno urico. Saj se strinjamo,<br />
kajne? Venčon je najprijetnejše mestece<br />
Julijskih Predalp. Malo po ulicah, pa v cerkev, pa<br />
skozi mestno hišo, nazadnje na obvezni kapučin,<br />
ko svoj čas zaustaviš, na njegov tok pa kažejo le še<br />
mimoidoči.<br />
Čez pol ure sva v Val Venzonassi. Kljub letom<br />
in njim pripadajočim izkušnjam imava v nahrbtnikih<br />
vse preveč krame: šotorček, spalni vreči,<br />
kuhinjo … Na kolesih navaliva na strme klance<br />
kot mutasti na telefon, pa naju fiziološke zakonitosti<br />
kmalu postavijo na realna tla. Preostanek<br />
gorske cestice na visoke planine bolj prepešačiva,<br />
kot prekolesariva, a kaj bi tisto. Saj ni prvič.<br />
Kolesi imava pač za povratek, kako kdo naredi<br />
tistih 850 višinskih metrov navzgor, je pa odvisno<br />
od njegove moči in trme.<br />
Cima di Campo nad planino Confin<br />
Gore nad Val Venzonasso<br />
Čeprav Lopič/Plauris po višini ne presega<br />
2000 metrov, je prav mogočna gora. Reka Bela/<br />
Fella ob njegovem severnem vznožju teče le na<br />
višini 300 metrov in Tilment/Tagliamento na jugozahodu<br />
le še na 240 metrih. In teh 1700 metrov<br />
strmih, razbrazdanih pobočij naredi na obiskovalca<br />
močan vtis. Lopič je tudi najvišji in najrazglednejši<br />
vrh Julijskih Predalp, prostranega in samotnega<br />
območja, kjer se Julijci spustijo v Padsko<br />
nižino. Značilnost teh gora so dolgi grebeni in<br />
tudi Lopič se nahaja v enem od njih – povsem na<br />
zahodu dolgega in skrajno divjega grebena, ki se<br />
na vzhodu začne z Muzci.<br />
Potem ko se na zahodu z bregov Tilmenta<br />
pobočja dvignejo na sam vrh Lopiča, se glavni<br />
greben obrne proti jugozahodu. Tu greben tvori<br />
ostro mejo med travnatimi južnimi pobočji<br />
in skalnatimi severnimi. Vzemimo, da je meja<br />
ožjega območja Lopiča Forca Slips, 1631 m.<br />
Vzhodno od tega sedla se v glavnem grebenu nahajajo<br />
še naslednje manj pomembne vzpetine: Jôf<br />
di Ungarina, 1806 m, Jôf di Confin, 1761 m, in nazadnje<br />
pomembnejši Javor/Monte Lavara, 1906<br />
m. Težavnosti tega grebena ne poznam, je pa pomembna,<br />
če bi kdo želel združiti v eno turo Javor<br />
in Lopič. Javor je malce pomaknjen proti severu<br />
in je lepa skalnata piramida, na katero pristop ni<br />
čisto enostaven. Naprej proti Muzcem gre glavni<br />
33