02.12.2014 Views

1. PDF document (4455 kB)

1. PDF document (4455 kB)

1. PDF document (4455 kB)

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Vedno, ko greva v hribe za dva dni, imam<br />

občutek nekakšnega razkošja. Čas spet doživljam<br />

normalno, to se pravi sproščeno, tako<br />

kot sicer skozenj polzi naše življenje. Zato tudi<br />

tokrat ne moreva skozi Venčon/Venzone, ne da<br />

bi mu namenila tisto obvezno urico. Saj se strinjamo,<br />

kajne? Venčon je najprijetnejše mestece<br />

Julijskih Predalp. Malo po ulicah, pa v cerkev, pa<br />

skozi mestno hišo, nazadnje na obvezni kapučin,<br />

ko svoj čas zaustaviš, na njegov tok pa kažejo le še<br />

mimoidoči.<br />

Čez pol ure sva v Val Venzonassi. Kljub letom<br />

in njim pripadajočim izkušnjam imava v nahrbtnikih<br />

vse preveč krame: šotorček, spalni vreči,<br />

kuhinjo … Na kolesih navaliva na strme klance<br />

kot mutasti na telefon, pa naju fiziološke zakonitosti<br />

kmalu postavijo na realna tla. Preostanek<br />

gorske cestice na visoke planine bolj prepešačiva,<br />

kot prekolesariva, a kaj bi tisto. Saj ni prvič.<br />

Kolesi imava pač za povratek, kako kdo naredi<br />

tistih 850 višinskih metrov navzgor, je pa odvisno<br />

od njegove moči in trme.<br />

Cima di Campo nad planino Confin<br />

Gore nad Val Venzonasso<br />

Čeprav Lopič/Plauris po višini ne presega<br />

2000 metrov, je prav mogočna gora. Reka Bela/<br />

Fella ob njegovem severnem vznožju teče le na<br />

višini 300 metrov in Tilment/Tagliamento na jugozahodu<br />

le še na 240 metrih. In teh 1700 metrov<br />

strmih, razbrazdanih pobočij naredi na obiskovalca<br />

močan vtis. Lopič je tudi najvišji in najrazglednejši<br />

vrh Julijskih Predalp, prostranega in samotnega<br />

območja, kjer se Julijci spustijo v Padsko<br />

nižino. Značilnost teh gora so dolgi grebeni in<br />

tudi Lopič se nahaja v enem od njih – povsem na<br />

zahodu dolgega in skrajno divjega grebena, ki se<br />

na vzhodu začne z Muzci.<br />

Potem ko se na zahodu z bregov Tilmenta<br />

pobočja dvignejo na sam vrh Lopiča, se glavni<br />

greben obrne proti jugozahodu. Tu greben tvori<br />

ostro mejo med travnatimi južnimi pobočji<br />

in skalnatimi severnimi. Vzemimo, da je meja<br />

ožjega območja Lopiča Forca Slips, 1631 m.<br />

Vzhodno od tega sedla se v glavnem grebenu nahajajo<br />

še naslednje manj pomembne vzpetine: Jôf<br />

di Ungarina, 1806 m, Jôf di Confin, 1761 m, in nazadnje<br />

pomembnejši Javor/Monte Lavara, 1906<br />

m. Težavnosti tega grebena ne poznam, je pa pomembna,<br />

če bi kdo želel združiti v eno turo Javor<br />

in Lopič. Javor je malce pomaknjen proti severu<br />

in je lepa skalnata piramida, na katero pristop ni<br />

čisto enostaven. Naprej proti Muzcem gre glavni<br />

33

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!