Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Plezanje v Zahodni Avstraliji, foto David Pavlovič<br />
tukaj sploh kaj lepega splezala, sva naletela na plezališče<br />
Willyabrup. Mogočne granitne skale tik nad<br />
morjem ponujajo odlično plezarijo. Občudovala<br />
sva linije smeri in predvsem meni se je tožilo po<br />
svedrih, ki jih ni bilo. Izbrala sva nekaj lažjih smeri<br />
in se opremljena z metulji ter zatiči podala vanje.<br />
Začela sva res uživati, težje smeri v ploščah pa sva<br />
si napeljala z vrha, tako da sva lahko dobro ogrela<br />
tudi konice prstov. Počasi sva se navadila, da je v<br />
Avstraliji še zmeraj v ospredju tradicionalno plezanje<br />
(s sprotnim nameščanjem pripomočkov za<br />
varovanje) in da mogoče zaradi neprimernega<br />
letnega časa plezališča niso najbolj obljudena, saj<br />
nisva nikjer srečala nikogar. Poletna vročina nama<br />
ni delala preglavic, izbirala sva senčne predele ali<br />
pa sva imela srečo z oblačnim vremenom, ki nama<br />
je še kako prav prišlo, ko sva debelo uro pešačila<br />
po peščeni plaži do plezališča Bob's Hollow. Sliši se<br />
prav prijetno, sprehod po obali ob opazovanju številnih<br />
deskarjev na valovih, vendar je bilo podobno<br />
težkemu gaženju po snegu, skupaj z upiranjem<br />
močnemu vetru in izogibanjem valovom. Vendar<br />
se je izplačalo, plezališče naju je navdušilo. Velika<br />
votlina in apnenčasti kapniki na obeh straneh so<br />
naju spomnili na Kalymnos, grško plezalsko meko.<br />
Tu sva se lahko sproščeno zakadila tudi v nekoliko<br />
težje smeri, saj so bile opremljene s svedrovci, kot<br />
se spodobi.<br />
Teden je hitro minil, vračala sva se proti<br />
Perthu, da bi ujela let proti jugovzhodnem delu<br />
Avstralije, kjer sta naju čakala največja plezalska<br />
aduta – Grampians in Mount Arapiles. Zadnji dan<br />
na zahodu sva izkoristila še za obisk najbolj obiskanega<br />
plezališča v bližini Pertha, Churchman's<br />
Brook, ki sva se mu prve dni namenoma izognila<br />
zaradi možnosti gneče. Dejstvo, da sva bila pod<br />
črno vulkansko skalo, skrito v gozdu in s svedrovci,<br />
ki jih lahko prešteješ na prste, spet popolnoma<br />
sama, naju sploh ni presenetilo. Malo sva potipala<br />
še to vrsto kamnine, a naju zaradi hude vročine, ki<br />
je pritisnila okoli poldneva in že tako navzdol obrnjene<br />
oprimke naredila še bolj drseče, ni navdušila.<br />
Čez nekaj ur sva že sedela na letalu za Melbourne<br />
in se polna pričakovanj veselila novih raziskovanj.<br />
Spoznala sva namreč, da morava svoje potepanje<br />
vzeti bolj kot raziskovanje plezalskih področij in<br />
ne smeva pričakovati, da se bova domov vrnila s<br />
hudimi plezalskimi dosežki.<br />
70 MAJ 2009
Change language