You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
VARSTVO NARAVE<br />
Planinski pupek<br />
in Dušan Klenovšek 1<br />
Kljub množici cvetočih rastlinskih vrst v maju<br />
tokrat predstavljam žival. Pomlad je čas, ko<br />
se največkrat srečamo s katero od predstavnic<br />
dvoživk. Mnoge vrste prve dneve, ko se temperatura<br />
tudi v nočnem času več ne spušča pod ledišče, izkoristi<br />
za selitev na tradicionalna mrestišča. Ljudje<br />
se njihove selitve zavemo predvsem med vožnjo na<br />
odsekih cest, kjer se križajo s selitvenimi potmi<br />
dvoživk, ki seveda potegnejo kratko ob srečanju<br />
z avtom. Ker pomlad v hribih in gorah prihaja z<br />
zamudo, odvisno pač od nadmorske višine, je zapis<br />
o njih aktualen tudi v tem času.<br />
Med repatimi dvoživkami dobro poznamo navadnega<br />
močerada, večina planincev tudi povsem<br />
črno obarvanega planinskega močerada. Po<br />
celem svetu sta poznani tudi »naši« človeški ribici<br />
oziroma močerila. Kljub vseslovenski razširjenosti<br />
so najmanj poznani pupki. Njihova majhnost<br />
in človeku skrito življenje sta verjetno poglavitna<br />
razloga, da ob srečanju z njimi mnogi ostanejo brez<br />
besed.<br />
Med tremi vrstami pri nas živečih pupkov je<br />
glede na nadmorsko višino najbolj razširjen planinski<br />
pupek (Mesotriton alpestris). Opazoval sem<br />
1<br />
Zavod RS za varstvo narave<br />
ga tako v jezercih na Slemenu kot v koritu ob izviru<br />
na robu Dobrniškega polja v Suhi Krajini. Kljub vrstnemu<br />
pridevniku planinski gre namreč za vrsto,<br />
ki je razširjena po vsej Sloveniji. Izjeme so ravnice<br />
ob treh največjih rekah in Istra. O videzu v razmnoževalnem<br />
obdobju govorita fotografiji. Po zimovanju<br />
na kopnem se lahko že februarja (v nižinah, v<br />
visokogorju junija) osebki odpravijo v vodo, kjer<br />
ostanejo do jeseni. Običajno gre za senčne in zato<br />
hladne stoječe vode – od mlak do jezer, kotanjastih<br />
izvirov in jarkov. Prevelika zaraščenost z rastlinjem<br />
pupku ne ustreza, prav tako ga bomo zaman iskali<br />
v vodah, kjer so prisotne ribe.<br />
Preko dneva se praviloma zadržuje pri dnu, le<br />
občasno prihaja na površje po zrak. Najaktivnejši<br />
je zvečer in zgodaj zjutraj. Odlaganje jajc ne poteka<br />
naenkrat kot npr. pri rjavih žabah, krastači, temveč<br />
več tednov. Pogosto samica vsako jajčece posebej<br />
zavije v rastlinski list. Ličinka (paglavec) diha s<br />
škrgami in zato čas do preobrazbe preživi v vodi.<br />
V nižjih predelih se preobrazi še isto leto, v visokogorju<br />
lahko šele naslednje leto. Če preživi vse tegobe<br />
odraščanja, v tretjem letu že poskrbi za lastno potomstvo.<br />
Preobrazba pri nekaterih ličinkah planinskega<br />
pupka ne poteče v celoti. Čeprav spolno<br />
dozorijo in se lahko tudi razmnožujejo, ohranijo<br />
nekatere značilnosti ličinke (npr. škrge). Neotenija,<br />
Samec planinskega<br />
pupka: barve so pri njem<br />
v paritvenem obdobju še<br />
izrazitejše.<br />
64 MAJ 2009
Change language